Petek,
24. 3. 2017,
10.57

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Matevž Lenarčič letalo okoljevarstvo

Petek, 24. 3. 2017, 10.57

7 let, 1 mesec

Matevž Lenarčič na novo misijo, prvi cilj je Lizbona

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Matevž Lenarčič | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Potem ko je lani v slabem mesecu dni preletel pot okoli sveta, na kateri je zbiral podatke o onesnaženosti s črnim ogljikom, je pilot Matevž Lenarčič pred novim projektom. Nekaj po 10. uri je s portoroškega letališča poletel na prvo etapo letošnje znanstveno-raziskovalne naloge, v okviru katere bo opravljal meritve na območju Mediterana in Alp.

Z meritvami koncentracij črnega ogljika nad celotnim Sredozemskim zalivom, Alpsko verigo in osrednjo Evropo želi Matevž Lenarčič z ekipo GreenLight WorldFlight preveriti vpliv črnega ogljika in saharskega peska, ki prihaja iz Afrike, na spremembe ozračja v osrednji Evropi in na taljenje ledenikov.

Dvomesečna misija

Tokratni polet z ultralahkim letalom po načrtovani poti bo močno odvisen od vremenskih razmer. Lenarčič računa, da bo lahko celotno misijo opravil v približno dveh mesecih.

Poleg ustreznih razmer za letenje so namreč za uspešnost ključnega pomena primerna gibanja zračnih gmot, ki nad Alpe prinašajo črni ogljik in saharski pesek. Vremenske razmere bo zato redno spremljal član ekipe GreenLight WorldFlight in meteorolog Andrej Velkavrh, ki bo tudi usmerjal nadaljnji potek misije, so sporočili iz ekipe.


Preberite še:

Zaradi črpanja nafte visoke koncentracije ogljika tudi nad razvitim delom sveta

Kaj delam, ko ne letim? Letim.

Ko je pisarna hangar, proizvodnja pa letalska kabina


Prva etapa do Lizbone

Misija Mediteran 2017 vključuje štiri ločene etape, dolge skupaj več kot 20 tisoč kilometrov. Območje meritev je med Lizbono in Ciprom v smeri vzhod–zahod, nad celotno verigo Alp ter med Parizom in Bukarešto.

Prva postaja po današnjem vzletu s portoroškega letališča je Malta, ki jo bo Lenarčič dosegel po slabih petih urah letenja. Nato bo pot, odvisno od vremenskega dogajanja, nadaljeval proti Cipru in na zahod proti Lizboni, kjer bo končal prvo etapo misije.

Opremljen z dodatnimi merilnimi instrumenti

Ultralahko letalo dynamic WT 9, s katerim je Lenarčič lani uspešno opravil polet okoli sveta, je tokat opremljeno z dodatnimi merilnimi instrumenti. Poleg inštrumenta za merjenje koncentracij črnega ogljika aethalometra je slovensko podjetje Aerosol na letalo namestilo še merilni instrument za ugotavljanje koncentracij ogljikovega dioksida.

Vodja znanstvenega dela misije Griša Močnik napoveduje, da bodo izsledke letošnje raziskave v obliki znanstvene študije do konca leta predstavili domači in tuji strokovni javnosti.

Lenarčič za leto 2018 načrtuje polet na Indijsko podcelino in Himalajo, za leto 2019 čez Rusijo in Kitajsko ter za leto 2020 oziroma 2021 na Antarktiko in Arktiko. | Foto: Mitja Ličar Lenarčič za leto 2018 načrtuje polet na Indijsko podcelino in Himalajo, za leto 2019 čez Rusijo in Kitajsko ter za leto 2020 oziroma 2021 na Antarktiko in Arktiko. Foto: Mitja Ličar

Ogroženi alpski ledeniki

Klimatologi opozarjajo na resno ogroženost alpskih ledenikov, ki so pomemben vir pitne vode in energije za Srednjo Evropo. Regionalno podnebje se spreminja zaradi neposrednih vplivov človeka, nanj pa vplivajo tudi naravni pojavi. Na snegu in ledu v Alpah se odlaga črni ogljik, ki nastane z zgorevanjem goriv za proizvodnjo energije, in saharski pesek, ki ga čez Sredozemsko morje prinese veter.

Črni ogljik ozračje segreva, saharski pesek pa ga hladi. Odlaganje obarvanih delcev na površju belega snega in ledenikov povzroča večjo absorpcijo sončne svetlobe, jih segreva in pospešuje njihovo taljenje, navajajo v ekipi. Po najbolj črnih napovedih ob zdajšnji ravni onesnaževanja grozi resna nevarnost, da bodo ledeniki popolnoma izginili v naslednjih petdesetih letih. Vplivi teh dveh popolnoma različnih vrst delcev v zraku si v atmosferi nasprotujejo, na ledu in snegu pa povzročajo enak učinek.

Rezultati analize meritev črnega ogljika v atmosferi iz lanskega poleta okoli sveta in drugih poletov, ki jih je od leta 2012 opravil pilot, biolog, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič, so pokazali, da je stanje atmosfere slabše, kot ga izračunajo na podlagi modelov emisij v zraku.