Matej Tonin: Ta človek je zagrenjen spletkar. Svoj negativizem in laži bruha vsepovsod. #video

Foto: Bojan Puhek Matej Tonin, minister za obrambo, je rojen 30. julija 1983. Študiral je politologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je leta 2010 magistriral iz osamosvajanja Slovenije in gospodarskih učinkov osamosvojitve.

Politično je aktiven od leta 2001, ko se je včlanil v stranko NSi. Na lokalnih volitvah leta 2006, 2010 in 2014 je bil izvoljen v Občinski svet Občine Kamnik. Leta 2007 je začel sodelovati s poslansko skupino NSi kot svetovalec za področje odnosov z javnostmi, nato pa je novembra 2008 začel samostojno podjetniško pot. Ustanovil je podjetje Vizija, ki se je ukvarjalo z videoprodukcijo in ustvarjanjem lokalnega spletnega medija. V letih 2011 in 2014 je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru. V obeh mandatih pa je bil imenovan tudi za vodjo poslanske skupine NSi. Leta 2018 je prevzel vodenje NSi. Leta 2018 je bil na predčasnih parlamentarnih volitvah znova izvoljen za poslanca, na ustanovitveni seji pa tudi za predsednika državnega zbora. Po oblikovanju manjšinske vlade je prevzel vodenje parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. Od marca 2020 je minister za obrambo. 

Z ženo Marjeto, dvema hčerkama in sinom živi v Zgornjem Tuhinju v Kamniku. 

Trenutno se zdi, da je Slovenija v nekem pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Direktor NIJZ Milan Krek je ljudi pozival, naj se z dopustov vrnejo do 15. avgusta, napoveduje se ponovno zaprtje, saj nismo precepljeni. Kakšna jesen je po vaši oceni pred nami?

Želim si in vse bom naredil za to, da se bomo čim hitreje in čim bolj intenzivno vrnili v normalno življenje, ki ga vsi pogrešamo in si ga želimo nazaj. Je pa tu stroka jasna in pravi, da pot v normalnost pelje prek cepljenja. Nobenega razloga nimam, da bi dvomil v znanost, in stroka trdi, da cepljenje absolutno zelo zmanjša možnost okužbe. Če do nje vseeno pride, pa so simptomi zelo blagi, zato ni tolikšnega pritiska na bolnišnične kapacitete.

Nova Slovenija novim zaporam gospodarstva in omejitvam javnega življenja ni naklonjena. Zato bomo zagovarjali predvsem dosledno spoštovanje ukrepov PCT. Pri čemer pa cepljenje prinaša najhitrejšo pot v normalnost.

Foto: Bojan Puhek

Zakaj menite, da se ljudje ne odločijo za cepljenje, in kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo drugače?

Razlogov je najverjetneje več. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami že tako neko večje nezaupanje v cepljenje. Tu so očitno številne teorije zarote padle na plodna tla. Je pa treba poudariti, da so to preizkušena cepiva, ki so jih odobrile pristojne inštitucije. Obstajajo številna zdravila in morda tudi kakšna hrana ali pijača, ki imajo mnogo hujše neželene učinke kot pa cepljenje. Del razlogov vidim tudi v tem, da se vedno najde neka skupina, ki želi kljubovati avtoriteti. Nekateri na tak način izražajo nestrinjanje z vlado, čeprav s tem v prvi vrsti škodujejo sebi in tudi svojim sodržavljanom.

V Novi Sloveniji vseeno nismo zagovorniki obveznega cepljenja. Ničesar se ne da doseči s prisilo. Pomembno je ozaveščanje, ljudem je treba dati relevantne informacije. K javnim nastopom pa moramo pritegniti tudi ljudi, ki so preboleli težji potek okužbe. Njihova pričanja so močna in verodostojna. Še enkrat pa pravim: vsakdo, ki si želi normalnega življenja, bi moral biti zagovornik cepljenja.

Lahko pojasnite, kako sicer poteka sprejemanje odločitev o ukrepih glede epidemije koronavirusa? V kolikšni meri se upošteva mnenje stroke?

Ministrstvo za zdravje ima svoje delovne oziroma ekspertne skupine, ki veliko stvari predelajo že pred formalnimi sejami vlade. Znotraj vlade deluje posebna covidna skupina, v katero so poleg ministrov, ki pokrivamo ključne resorje, vključeni tudi omenjeni strokovnjaki. Strokovnjaki na sejah uvodoma predstavijo dejstva, trenutne razmere in predloge stroke. Sledita kratka razprava in sprejem odločitev. Ministri smo zadolženi, da strokovne odločitve pretvorimo v vladne odloke. Včasih se mi zdi res nenavadno, ko se ustvarja drugačen vtis, a dejstvo je, da vlada skoraj v popolnosti sledi stroki.

Ste v vladi usklajeni ali se pogosto dogaja, da prihaja do nesoglasij, sporov?

Vedno so znotraj vlade razprave zelo žive in dinamične. Imamo tudi različna stališča, ampak na koncu je vedno treba sprejeti odločitev, ki se je do zdaj vedno prilagodila odločitvi stroke. Različni ministri imamo različna delovna področja. Interesne skupine, ki delujejo na teh področjih, se obračajo na nas, da njihove probleme in poglede prenesemo na sestanek covidne skupine. Vseeno pa so včasih želje posameznih skupin eno, predlogi stroke pa drugo. Vlada ima končno besedo, ki v skrbi za javno zdravje sledi predvsem stroki.

Foto: Bojan Puhek

Ste zadovoljni z delom vlade?

Objektivno gledano je vlada v izredno zahtevnih okoliščinah dosegla veliko. Če odmislimo domače politične razprtije in nenehne napade ter pogledamo primerjalni položaj naše države, imamo vsekakor razloge za optimizem. Stopnje brezposelnosti danes so nižje, kot so bile pred epidemijo. Gospodarska rast je ena od najboljših v Evropi. Imamo posamezne sektorje, ki jim gre dobro in njihovo poslovanje naravnost cveti. Imamo dostop do denarja po izjemno nizkih obrestnih merah. Pred dnevi je bil potrjen tudi naš načrt za okrevanje in odpornost, s katerim bomo dobili 2,5 evropskih milijard evrov.

Sloveniji gre dobro, se pa zavedam, da smo vsi skupaj siti omejitev, ki jih je prinesla epidemija. Zaradi vseh težkih preizkušenj v zadnjem letu in pol med ljudmi zaznavamo koronsko utrujenost oz. naveličanost. In to je razumljivo. Vseeno pa lahko gledamo v prihodnost optimistično, ker so vzpostavljeni temelji za hitro gospodarsko okrevanje.

Matjaž Han je v intervjuju za Siol.net na vprašanje glede odnosa med strankami odgovoril z vprašanjem: A se imata Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin rada? Zato sledi logično vprašanje: kakšen je vajin odnos?

Janez Janša je v preteklosti na moj račun izrekel marsikatero krepko in tudi sam mu nisem ostal dolžan. Vendar pa politika po mojem mnenju preprosto ni prostor, kjer bi smeli kuhati zamere. Zaradi volilnega sistema imamo v parlamentu večje število strank in za vsako vlado je potrebna koalicija. Za koalicijo je treba sprejemati kompromise in na prvo mesto postaviti državo. Odkar sem v politiki, so številni politični sopotniki na moj račun izrekli veliko kritik. Vseeno pa je treba takšne stvari znati vreči čez ramo in pogledati naprej. Zamere nas vodijo nazaj, ne naprej.

Foto: Bojan Puhek

Vi ste obrambni minister, Jernej Vrtovec je minister za infrastrukturo in Janez Cigler Kralj minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gre za področja, ki so zelo pomembna. Ste zadovoljni z opravljenim delom?

Veliko sem med ljudmi in na terenu. Po odzivih, ki jih dobivam sam, so ljudje z delom ministrske ekipe NSi zelo zadovoljni. Dejstvo je, da tako kot v športu tudi v politiki dobrih rezultatov ni mogoče ustvariti brez uigrane ekipe, kjer vladata zaupanje in pozitivno vzdušje.

Sloveniji smo v NSi res ponudili mlado in energično ekipo, ki je na višku svojih moči in želi zadeve, ki so več let stale, premakniti naprej. Zavedamo se, da bomo tukaj živeli tudi v prihodnosti. Tudi za prihodnje generacije želimo zgraditi domovino, v kateri bomo vsi lahko dostojno živeli od svojega dela in kjer bo vladal mir in kjer bo prijetno živeti. V tej luči se vsi intenzivno trudimo. Janez Cigler Kralj je namesto številnih izdelanih študij projektov dejansko v praksi pričel intenzivno gradnjo domov za starejše. Jernej Vrtovec gradi 2. tir, 3. razvojno os, prenavljata se železniško in cestno omrežje. Z Markom Borisom Andrijaničem prevzemamo odgovornost za digitalno prihodnost. Prepričan sem, da ljudje to opazijo.

Smo glasniki drugačne politike. Ne zapletamo se v nepotrebne konflikte in ne žalimo. V politični prostor želimo vrniti normalnost, povezovanje in dialog. Tako delujemo do partnerjev v vladi, opozicije, medijev in ljudi. Ocenjujem, da nam je tudi zato za naše projekte velikokrat uspelo zbrati široko politično podporo. Zakon o obrambi, ki je po desetletjih uredil status vojakov po 45. letu starosti, so na primer podprle tudi nekatere opozicijske stranke, saj smo zanj potrebovali dvotretjinsko večino. Kdor v Sloveniji želi spremembe na bolje in drugačno politiko – povezovalno in hkrati usmerjeno k rezultatom –, za tistega je NSi logična izbira.

Foto: Bojan Puhek

Pred kratkim je minister brez listnice, ki je pristojen za digitalno preobrazbo, postal Mark Boris Andrijanič. Pričakovanja politike, javnosti in stroke so visoka. So tudi vaša pričakovanja visoka? Kakšni so načrti glede na to, da minister prihaja iz kvote NSi?

Moja pričakovanja so zelo visoka. Od digitalizacije je odvisna naša prihodnost. Vsaka industrijska revolucija je pomenila preskok naprej, hkrati pa so se povečale razlike med tistimi, ki so sledili novim tehnologijam, in preostalimi, ki se niso prilagodili novim razmeram. V času prve industrijske revolucije, ko smo z ročnih del prešli na prve stroje, morda te razlike niso bile tako izrazite. Danes pa stojimo na pragu pete industrijske revolucije in kdor prednosti digitalizacije ne bo uporabljal v polni meri, bo močno zaostal za najbolj razvitimi. Slovenija ima na tem področju kar nekaj težav, zato smo veseli, da je NSi dobila priložnost za razvoj tega področja.

Ko smo bili v opoziciji, smo digitalizaciji posvečali veliko pozornosti, izdelali smo tudi strategijo digitalnega razvoja z naslovom #PametnaSlovenija. Zdaj imamo priložnost to prenesti v prakso. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je digitalizaciji namenjenih več kot 300 milijonov evrov sredstev. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali narediti konkretne projekte, ki bodo prinesli pozitivne spremembe. Za ljudi bo to pomenilo manj časa pred uradniškimi okenci, za podjetja boljše poslovno okolje itd. Kot konkretne cilje izpostavljam e-gradbeno dovoljenje, e-osebno izkaznico, elektronsko podaljševanje prometnih dovoljenj, informativni izračun starševskih nadomestil ...

Pomembno bo, da digitalizacija postane skupen projekt celotne družbe. Le tako nam bo uspelo. Z vidika politike pa ocenjujem, da je NSi zaradi svoje povezovalne drže zelo primerna, da izpelje ta projekt.

Hrvaško pretresajo samomori, slabe razmere in nepravilnosti v vojski. Kakšno je vzdušje v Slovenski vojski?

Če bom rekel, da je vzdušje dobro, mi bodo kritiki dejali, da sem kot minister pristranski. Zato bi morda bilo to vprašanje bolje zastaviti pripadnikom Slovenske vojske.

Foto: Bojan Puhek

Kakšno pa je po vaši oceni vzdušje v vojski?

Kot minister preživim veliko časa na terenu, z vojaki, s posameznimi enotami. Pogovarjam se z vsemi in moram reči, da se je morala v zadnjem letu izjemno dvignila, čutiti je nek optimizem. Ne nazadnje se mi zdi to tudi pričakovano po vseh stvareh, ki smo jih v zadnjem letu postorili. Sprejeli smo zakon o obrambi, ki ureja status vojakov po 45. letu. To je bil eden največjih problemov, ki je v sistem vnašal ogromno napetosti. Pod streho smo spravili ključni zakon o investicijah, ki dejansko zagotavlja sredstva za modernizacijo Slovenske vojske. Z njim bomo lahko nekoliko nadoknadili zadnje izgubljeno desetletje. Sprejet je bil tudi zakon o službi v slovenski vojski, ki vojakom med drugim dviguje plače za štiri odstotke kot kompenzacijo, ker ne smejo stavkati, in še številne druge stvari, ki izboljšujejo njihov status.

Verjamem, da paket teh treh zakonov v tehničnem smislu izjemno izboljšuje pogoje dela. Predvsem pa mi vojaki povedo, da vidijo luč na koncu tunela. Da vidijo, da se stvari premikajo v pravo smer.

Ob koncu prejšnjega leta ste z zadovoljstvom ugotavljali, da se je število zaposlenih vojakov povišalo.

Leto 2020 je bilo v kadrovskem smislu prvo pozitivno leto po desetih letih. Število tistih, ki so v vojsko vstopili, je bilo za štiri višje, kot število tistih, ki so iz sistema odšli. Če so bili v preteklosti rezultati tudi po minus 300 vojakov, mislim, da je to dober uspeh.

Kakšno je trenutno stanje? Se mladi zanimajo za vojaški poklic?

Na polovici leta je v sistem prišlo približno toliko vojakov, kot jih je tudi odšlo. Videli pa bomo, kaj bo prinesel prenovljen koncept vstopa in služenja v Slovenski vojski. Z njim smo pričeli 5. julija letos. Trimesečno služenje vojaškega roka daje mladim možnost, da se na koncu zaposlijo v vojski. Želim si, da se čim več mladih odloči, da vendarle nadaljujejo svojo kariero v Slovenski vojski. Potem bi lahko govorili o spodbudnih številkah.

Bi se še enkrat odločili, da se za kratek čas pridružite vojakom na vajah, glede na to, da ste v javnosti poželi več negativnih kot pozitivnih odzivov?

Katere projekte v vojski bi trenutno izpostavili?

Ko sem prevzel dolžnosti na ministrstvu za obrambo, sta bili zame ključni dve prioriteti: zagotoviti stabilen vir financiranja in kadrovsko okrepiti naš obrambni sistem. Prvi cilj je dosežen, zdaj pa je ključna prioriteta privabljanje kadrov. Če ni vojakov, sta denar in sodobna oprema brezpredmetna. Ključni sta prenova temeljnega vojaškega usposabljanja in uvedba enotne vstopne točke v Slovensko vojsko. Služenje v Slovenski vojski mora mladim omogočati osebnostno rast, pridobiti morajo nova in uporabna znanja. To ne sme biti izguba njihovega časa. Zato smo prenovili inštruktorsko ekipo in vojašnice. Povišali smo nagrado za prostovoljno služenje na 3.200 evrov, mladi lahko tudi opravijo določene vsebine za vozniški izpit.

Ob tem intenzivno tečejo investicije. Smo v sklepni fazi nakupa transportnega letala, obnavljajo se vojašnice (večja obnova bo v vojašnicah Ljubljana in Maribor), kupujejo se osebna oprema za vojake, oklepna vozila in ostala tehnika. Vsak dan tečejo projekti, ki modernizirajo Slovensko vojsko.

Kakšne načrte za prihodnost še imate? Kaj ocenjujete, da slovenska vojska še potrebuje, in kaj lahko tudi uresničite? Kaj lahko obljubite, da boste do konca mandata realizirali?

Niti en sistem v tej državi zaradi preteklih varčevalnih ukrepov ni plačal tako visoke cene kot obrambni sistem. Proračun vojski se je praktično prepolovil in začeti smo morali povsem na začetku. Tako zdaj kupujemo osnovna sredstva, ki jih vojska za svoj obstoj in za svoje prihodnje delovanje nujno potrebuje.

Verjamem, da bo do konca mojega mandata urejena zadeva s transportnim letalom. Del lahkih štirikolesnih oklepnih vozil je že prišel v Slovenijo, uspelo nam bo tudi s prenovo ključnih vojašnic. To lahko obljubim brez večjih težav. Absolutno pa ne smemo pozabiti na ustrezno opremo za slovenske vojake: govorimo o uniformi in drugi osebni opremi, ki jo imajo. Druge investicije, ki so zapisane v zakonu o investicijah, pa se bodo realizirale v naslednjem mandatu.

Lahko komentirate dogodke v primeru nadzora nad Obveščevalno-varnostno službo MORS zaradi primera Mihe Škerbinca in nadzora nad njim?

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ima dolžnost, da preverja, ali naše varnostne službe delajo v skladu z zakonom in pooblastili. Ko smo dobili informacijo, da naj obveščevalno-varnostna služba v primeru generala Škerbinca ne bi ravnala v skladu z zakonom, smo bili dolžni to stvar preveriti. Kot izhaja iz končnega poročila, je šlo za preseganje pooblastil s strani OVS, saj so ljudi dejansko zasliševali, smeli pa bi opraviti zgolj informativne pogovore.

Foto: Bojan Puhek

Ko ste bili predsednik Knovsa, ste preverjali tudi zaposlitev v primeru Šarčeve znanke Nataše N. Kaj ste takrat ugotovili?

Tudi tu obstaja zelo natančno poročilo Knovsa. Zaposlitev znanke takratnega predsednika vlade na SOVI je bilo izvedeno mimo ustaljenih pravil in varnostnih protokolov, kar je preiskava nedvoumno tudi pokazala. Jasno je bilo, da je navodilo za zaposlitev prišlo iz kabineta predsednika vlade in da je zaposlitev mimo vseh pravil realiziral takratni direktor SOVE. Z vidika obveščevalne službe so take zaposlitve problematične, ker se ne zaposluje najboljših ljudi, tovrstni posamezniki pa za SOVO lahko predstavljajo tudi varnostno tveganje.

Kako odgovarjate na izjave Damirja Črnčeca, ki jih je pred kratkim podal za Reporter, da vam ne zaupa, da ste se v preteklosti pogajali s figo v žepu in informirali nasprotno stran?

Damir Črnčec je zagrenjen spletkar. Svoj negativizem in laži bruha vsepovsod. Delal je za Janeza Janšo, danes dela za Marjana Šarca, jutri pa bo verjetno služil tretjemu gospodarju. Vsekakor mu ne zaupam, nikoli ne veš, kdaj te bo izdal.

Zgodba o tem, kako naj bi pri oblikovanju Šarčeve vlade informiral drugo stran, je še ena v vrsti Črnčecevih lažno sproduciranih zgodbic. Klasičen obveščevalni pristop, ko z lažmi vnašaš zmedo. Takrat se alternativna koalicija sploh ni oblikovala, zato ni bilo kam "nositi" informacij. Pri pogajanjih sem tvorno sodeloval, dokler nisem videl, da se zgodba iz Kamnika ponavlja. To pomeni samovoljno vodenje koalicije in slabo komunikacijo, vse to so kasneje koalicijski partnerji tudi izkusili. Dogovori v koalicijski pogodbi so bili namreč mrtva črka na papirju.

Ko danes gledam nazaj, ocenjujem, da smo ravnali pravilno, saj NSi ne bi mogla uresničiti svojih programskih točk. Vse skupaj bi izpadlo, kot da smo šli v vlado zgolj zaradi položajev.

Bližajo se parlamentarne volitve. Se v stranki nanje že pripravljate? Kako?

Na volitve se že pripravljamo, imamo ustanovljen volilni štab, ki ga vodi glavni tajnik stranke. Evidentirali smo kandidate, ki bodo kandidirali na naslednjih državnozborskih volitvah. Z vidika kadrov in same organizacije smo pripravljeni. Do takrat pa bi radi v čim večji meri izpeljali svoj program in uresničili koalicijsko pogodbo.

Če pogledamo politične razmere, bi rekel, da smo na levi strani novih obrazov že vajeni in vemo, kako se stvari na koncu razpletejo – sledi razočaranje. Jasna je tudi slika na desnici. V Novi Sloveniji pa hočemo z delom v tej vladi pokazati, da je za vsakogar, ki si resnično želi pozitivnih premikov in napredka, edina logična izbira NSi. Dober in soliden rezultat bi pomenil, da lahko v politični prostor vnesemo svoji povezovalnost in kompetentnost, na drugi strani pa z dobro in uigrano ekipo izvedemo nujne projekte za razvoj Slovenije. Mi nismo zbrani z vseh vetrov, ampak nas povezujejo skupne vrednote. Skupaj delamo že mnoga leta, se poznamo in smo ekipa – in prav to lahko na ravni države naredi veliko razliko.

Mislite, da še obstaja možnost predčasnih volitev?

Možnost predčasnih volitev v tem trenutku vidim le v primeru, da bo predsednik vlade odstopil, a mislim, da so možnosti za to zelo majhne.

Ali bo stranka NSi nastopila s svojim kandidatom/kandidatko na predsedniških volitvah?

Za to obstaja zelo velika verjetnost. V tem trenutku opravljamo pogovore z dvema potencialnima kandidatoma, ki sta tudi dovolila, da njuni imeni testiramo na različnih raziskavah. Naša stranka bo zagotovo prišla s predlogom kandidata oziroma kandidatke za predsednika države.

Foto: Bojan Puhek

Lahko že poveste, kdo sta ta dva kandidata?

Nimam njunega soglasja.

Je vaša stranka še stranka, ki nosi ideje krščanske demokracije? Na kakšen način? Je zdaj kaj drugače, kot je bilo pred leti?

Krščanska demokracija v Evropi in v Sloveniji je sredina med liberalno demokracijo in socializmom. Če bi rekel, da liberalna demokracija vse stavi na nevidno roko trga, na drugi strani socializem želi, da za vse poskrbi država. Krščanska demokracija je zato na sredini. Zagovarjamo enake začetne pogoje za vse, država pa mora v nadaljevanju omogočati ustrezno okolje, da vsak lahko razvije svoje talente. Pomagamo tistim, ki zaradi objektivnih okoliščin ne zmorejo. To je osnovna poanta in ideja krščanske demokracije.

Seveda pa je treba razumeti, da je v Sloveniji delitev na levo in desno, zlasti na podlagi polpretekle zgodovine in odnosa do osamosvojitve, nekoliko drugačna kot v Evropi. Vseeno pa je Nova Slovenija sredina, ker predstavljamo središčne vrednote naše države in naroda. Naša vrednostna os temelji na treh ključnih vrednotnih središčih: krščanska tradicija, osamosvojitev in naša pripadnost Evropi. Še vedno se velika večina Slovencev opredeljuje za kristjane in velika večina jih ima zelo pozitiven odnos do slovenske osamosvojitve. Če ljudi vprašate, kjer je prihodnost Slovenije, pa vam bo velika večina povedala, da v Evropi in ne v kakšni novi obliki Jugoslavije.

Foto: Bojan Puhek

V kakšnem odnosu sta z nekdanjo predsednico NSi in aktualno evropsko poslanko Ljudmilo Novak?

Z Ljudmilo Novak imava korektne odnose. Strinjava se, da se o določenih vprašanjih ne strinjava. Vendar pa nama to ne preprečuje tvornega sodelovanja pri vseh drugih stvareh. Ne vmešava se v vodenje stranke. Po tej plati jo zelo spoštujem, saj vodenja stranke ni prepustila mlajši generaciji zgolj na papirju, ampak tudi v praksi. V NSi nas različnost bogati, ne pa deli.

V bistvu še nismo uradno v predvolilnem času, pa na primer predsednica SD Tanja Fajon že napoveduje, da absolutno ne bo sodelovala s SDS Janeza Janše ... Se vam to zdi problematično? Kaj menite, da je največji problem slovenske politike? Politika izključevanja?

Dejstvo je, da povezani zmagujemo, razdeljeni pa zgubljamo. Slovenska preteklost je pokazala, da kadar smo znali strniti vrste, smo vedno dosegli izjemne stvari: od osamosvojitve do priključitve Evropski uniji in Natu. V Evropi hitreje napredujejo države, kjer sta nasprotna bloka zmožna povezovanja čez politično sredino. Nemčija ima že dolgo tradicijo koalicij dveh nasprotnih blokov, zdaj je tako tudi v sosednji Avstriji.

Politiki smo se med seboj dolžni pogovarjati in iskati točke, ki nas povezujejo. Mogoče se ne strinjamo v vseh stvareh, sposobni pa moramo biti najti najmanjši skupni imenovalec. Izključevanje nas hromi. Zato bi od svojih kolegov raje videl, da možnost ali nezmožnost sodelovanja vežejo na konkretne vsebinske ali programske prioritete. Namesto da rečejo, da z neko osebo niso pripravljeni sodelovati, bi bilo po moji oceni mnogo bolje, da bi rekli: "Ta vsebina ali programska prioriteta je za nas ključna. Kdor tega ni pripravljen podpreti, s tistim ne moremo sodelovati." Na takšen način bi iz osebnih spopadov prešli na vsebinske pogovore.

Po javnomnenjskih raziskavah ima stranka SD drugo najvišjo podporo, v primeru, da je to stranka, ki bo sestavljala vlado po volitvah, vidite možnost sodelovanja?

Seveda. Pogovarjali smo se z Mirom Cerarjem, z Marjanom Šarcem ... Pripravljeni smo se pogovarjati tudi s Tanjo Fajon. Za vstop v neko vlado je za nas ključno, da verjamemo in zaupamo v to, da bo vlada operativna in da bomo ključni del svojega programa lahko uresničili.

Ste že bili na dopustu? Z gradnjo bazena ob hiši, kjer stanujete, je vaša družina razburila precejšen del javnosti. Je bazen že končan?

Kako pa boste koristili turistične bone?

Rezervirali smo apartma oziroma hiško v zahodnem delu Slovenije, tako da bomo lahko planinarili in uživali v lepotah slovenskih Julijskih Alp.