Maribor: iniciativa za samoorganiziranje krajevnih in četrtnih skupnosti

Občanke in občane želijo spodbuditi k soodločanju o delovanju posameznih skupnosti, kot orodje za aktivno udeležbo pa jim ponujajo zbore. Prvi zbor organizirajo v četrtek v Novi vasi.

Predlagajo novo politično prakso V Iniciativi mestni zbor, ki je nastala po tretji mariborski vstaji, so prepričani, da morajo mariborskim in drugim vstajam in različnim akcijam ljudske nepokorščine v Sloveniji slediti novi, ustvarjalni in dolgoročni koraki razvoja. Predlagajo novo politično prakso, in sicer samoorganiziranje krajevnih in četrtnih skupnosti.

Želijo si, da bi čim več občanov sodelovalo pri ustvarjanju "nekega boljšega jutri" Kot je na novinarski konferenci v Mariboru povedal član iniciative Aljoša Peternel, gre za poskus neposrednega sodelovanja vseh prebivalcev pri sooblikovanju mestne politike. V iniciativi si želijo, da bi čim več občanov sodelovalo pri ustvarjanju "nekega boljšega jutri".

Tudi po mnenju sociologinje Marte Gregorčič je logični korak naprej od vstaj, če ljudje resnično želijo spremeniti stvari na bolje, da se politično organizirajo - vendar pa ne v smislu stranke, ampak da ljudje sami postanejo politični subjekti, da začnejo nadzorovati tiste, "ki si jemljejo oblast".

"Skupnosti delujejo zgolj na ravni podajanja predlogov" Podobno je Matic Primc izpostavil, da so vstaje pokazale na veliko brezno med tem, kaj ljudje želijo, in tem, kaj oblast počne. Tudi analiza delovanja mestnih in četrtnih skupnosti je po njegovih besedah pokazala, da skupnosti nimajo nobenih kompetenc in da delujejo zgolj na ravni podajanja predlogov.

Zato želijo z uvedbo zborov v mestnih in četrtnih skupnostih, na katerih bi s pomočjo moderatorjev potekala strukturirana ljudska razprava, doseči konsenze in oblikovanje sklepov, na podlagi katerih pa bodo nato iskali načine, kako uresničiti skupne cilje. Kakšno bo nadaljnje delovanje, je po besedah pravnika Mateja Zonte odvisno od odločanja ljudi, so se pa že seznanili s primeri in modeli različnega soupravljanja, ki so v veljavi po svetu. Med drugim je omenil participatorni proračun.

"Hočemo pokazati, da so nove oblike, prek katerih lahko dolgoročno ustavimo uničevanje tega mesta," je dejala Gregorčičeva. Poudarila je tudi, da ne sprejemajo zdajšnjega mariborskega mestnega sveta, iniciativa pa se tudi sicer ograjuje od političnih igralcev in se danes ni izrekala glede kandidatov za župana Maribora.

Na vprašanje, ali se bodo "udeležili" četrtkovega drugega branja proračuna na seji mestnega sveta, pa je Gregorčičeva odgovorila, da "so se doslej še vsakič udeleževali vsakršnih aktivnosti te občine, v zadnjih dveh mesecih zelo intenzivno". Je pa po njenih besedah težko pričakovati od meščank in meščanov, da bodo vedno množično na ulicah. Glede kazni, ki so jih ob udeležbah na protestih dobili številni, pa je povedala, da se skupni znesek zdaj približuje številki 20.000 evrov in da so o tem imeli več sestankov.