Četrtek, 8. 10. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Lukšič: Fajonova se še ni sprijaznila, da Slovenija ni Bruselj; Jeretič: Povsem radikalna je
"Vprašanje je, ali je res, da v stranko s Fajonovo prihaja tudi nekdanji direktor Sove Sebastjan Selan, in kako bo to vplivalo na razmerja moči znotraj stranke," je dejal nekdanji svetovalec stranke SD Sebastjan Jeretič. "Če bo izvoljena za predsednico SD, se bo morala odločiti, ali se bo posvetila notranjepolitični karieri ali pa si bo še podaljšala mandat v evropskem parlamentu," pa poudarja nekdanji predsednik stranke SD Igor Lukšič.
Evropska poslanka Tanja Fajon in poslanec državnega zbora Jani Prednik se bosta v soboto na volilnem kongresu potegovala za položaj predsednika stranke SD. Fajonova, ki je maja letos po odstopu Dejana Židana začasno prevzela vodenje stranke, velja za veliko favoritinjo dvoboja.
Lukšič: Vodilni del stranke jo je postavil za predsednico
"Presenečenja verjetno ne bo. Vodilni del stranke se je odločil, da jo postavi za predsednico, to so tudi naredili. V tem obdobju je nekaj pokazala. Rezultat stranke je v zadnjem obdobju nekoliko zanihal, a to ni usodno. Kaže, da ima podporo vodilnega dela stranke, ni pa slabo, da se je Prednik odločil za kandidaturo, saj stranka s tem kaže, da ima za obstoječo garnituro nekoga, ki ga vodenje stranke zanima," pred kongresom pravi politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič.
Jani Prednik je edini izzivalec Tanje Fajon.
Želi si, da bi Fajonova kot predsednica SD angažirala intelektualni potencial, ki ga ima po njegovem mnenju ta stranka zagotovo več kot druge, in da bi angažirala tudi ljudi iz gospodarstva. To se, kot pravi Lukšič, zadnjih šest let ni zgodilo, ker se je stranka zgubljala v pragmatizmu.
Želi si tudi, da Fajonova začrta dolgoročno vizijo razvoja Slovenije, zlasti v času po koronakrizi, "ker bo o tem zdaj tekla politična bitka, torej kako se bo Slovenija uvrstila v pokoronsko delitev na mednarodni sceni". Če bo stranko vodila v to smer in angažirala ljudi, ki lahko pri tem pomagajo, se lahko SD vzpostavi kot stranka, ki lahko prevzame vodenje te države, je prepričan Lukšič.
Je preveč radikalna in osredotočena na teme o manjšinah?
Fajonovi nekateri očitajo, da je v svojih stališčih preveč radikalna in da se preveč osredotoča na teme, povezane z različnimi manjšinami.
"Fajonovi se še ni uspelo sprijazniti s tem, da teme, ki zanimajo slovensko javnost, niso iste, kot so bile v igri, ko je bila samo poslanka v evropskem parlamentu. Če bo izvoljena za predsednico SD, se bo morala odločiti, ali se bo posvetila notranjepolitični karieri ali pa si bo še podaljšala mandat v evropskem parlamentu. Ti dve stvari sta težko združljivi oziroma skoraj nista. Če hočeš utrjevati stranko, ne smeš mešati nekaterih tem in stališč, sicer ustreznih v evropskem parlamentu, ki pa jih ljudje tukaj preprosto ne sprejemajo na tak način," pravi nekdanji šef Socialnih demokratov.
"To, kar si nekdo misli o tem, ali je nekdo sposoben za predsednika vlade, je nepomembno. Za marsikoga si lahko misliš, da tja ne bi spadal, pa je tam vendarle bil. V politiki je treba spoštovati njene zakonitosti," meni Igor Lukšič.
"Predsednike vlad postavljata volilni rezultat in koalicijska sposobnost"
Na vprašanje, ali jo vidi na položaju predsednice vlade, pa odgovarja:
"Predsednike vlad postavljata volilni rezultat in koalicijska sposobnost. Vsi, ki so bili na položaju do zdaj, so prišli tako, vključno z Andrejem Bajukom, ki ga je tja postavila neka politična konstelacija. To, kar si nekdo misli, ali je nekdo sposoben za predsednika vlade, je nepomembno. Za marsikoga si lahko misliš, da tja ne bi spadal, pa je tam vendarle bil. V politiki je treba spoštovati njene zakonitosti. S tega vidika se mi zdi, da bo, če se bo politično kvalificirala za to funkcijo, to tudi dobro opravljala."
Jeretič: Prednik to razume, Fajonova pa ne
Sebastjan Jeretič, strokovnjak za komuniciranje in nekdanji svetovalec stranke SD, ki se je sicer pozneje s stranko razšel, poudarja, da je razlika med Fajonovo in Prednikom v njunem razumevanju, zakaj je SD samo enkrat v vsej tranziciji uspelo zmagati, in sicer leta 2008.
"Prednik razume, da je stranki takrat uspelo, ker je dobila sredino in ni bila radikalna, kot je danes. Tanja Fajon pa je povsem radikalna in s tem drži stranko na razponu med desetimi in 15 odstotki. Kratkoročno je Fajonova 'bolj narejena' kot Prednik, dolgoročno pa bi bilo bolje, če bi stranka ponovila vajo iz obdobja med letoma 2004 in 2008, ko je začela modernizacijo in je posegla v liberalno sredino, ki resnično lahko prinaša zmago. Prednik to razume, Fajonova pa ne," je povedal.
Presenečenja na kongresu Sebastjan Jeretič ne pričakuje, bo pa zanimivo videti razmerje med prejetimi glasovi za Fajonovo in Prednika, saj bo to pokazalo na eni strani na odnos do zgoraj omenjenih političnih konceptov in na drugi strani na to, koliko je teren zadovoljen s centralo stranke, poudarja.
"Velike zmage, kot je bila Pahorjeva in Cerarjeva, ne more doseči"
"Kot je postal predsednik vlade Marjan Šarec, lahko postane tudi Tanja Fajon: z rahlo zmago v regati razpršenega levega in sredinskega bloka, torej s 13 ali 15 odstotki, če se tako izide. Ne more pa dobiti velike zmage, kot sta jo na primer Borut Pahor in Miro Cerar," pa odgovarja na vprašanje, ali lahko Fajonovi uspe prevzeti krmilo vlade.
Je teren zadovoljen s centralo stranke?
Presenečenja na kongresu Jeretič ne pričakuje, bo pa zanimivo videti razmerje med prejetimi glasovi za Fajonovo in Prednika, saj bo to na eni strani pokazalo na odnos do zgoraj omenjenih političnih konceptov in na drugi strani na to, koliko je teren zadovoljen s centralo stranke, poudarja.
O tem, ali se bodo z zmago Fajonove spremenili centri moči v stranki, pa pravi: "Vsaka sprememba prinese neke premike. Vprašanje je, ali so resnične govorice, da v stranko z njo prihaja tudi nekdanji direktor Sove Sebastjan Selan z ekipo, in kako bo to vplivalo na razmerja moči znotraj stranke."
99