Torek, 20. 3. 2018, 8.33
6 let, 1 mesec
MEDNARODNI DAN SREČE
Ljudje z višjo izobrazbo srečnejši kot tisti z nižjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,25
1
Danes je mednarodni dan sreče, biti srečen pa v današnjem času ni tako preprosto. Na srečo namreč vpliva veliko zunanjih dejavnikov, kot so ekonomsko stanje države, osebno finančno stanje, zdravje in izobrazba. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) naj bi bili z življenjem bolj zadovoljni tisti, ki so izobraženi, med vsemi kategorijami pa najbolj tisti, ki nimajo zdravstvenih težav.
Ob praznikih in posebnih dogodkih si skoraj vedno zaželimo srečo in zadovoljstvo. Podatki Sursa kažejo, da ljudje srečo razumemo različno glede na zunanje okoliščine, ki vplivajo na naše življenje in na naš občutek sreče, sami pa nanje velikokrat ne moremo vplivati.
Ko poskušamo srečo poiskati v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, naletimo na dve glavni definiciji. Sreča je razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja in naključje, okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa. Današnji mednarodni dan, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 12. julija leta 2012, obeležuje prvo definicijo sreče.
Najbolj zadovoljni so zdravi ljudje
Podatki Sursa iz leta 2016 kažejo, da so ženske in moški skoraj enako zadovoljni, največje razlike pa se kažejo pri kategoriji zdravja. Ljudje z zelo dobrim zdravstvenim stanjem so svoje zadovoljstvo ocenili s povprečno oceno 8,1 od 10, ljudje s slabim zdravstvenim stanjem pa s povprečno oceno 4,5.
Prav tako je razvidno, da so najbolj zadovoljni dijaki in študenti, najmanj pa upokojenci. Glede na izobrazbo so najbolj zadovoljni tisti, ki so višje- ali visokošolsko izobraženi, najmanj pa tisti z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo.
V Sloveniji srečnih več ljudi kot v povprečju EU-28
Deleži ljudi, ki so leta 2013 povedali, da so se v zadnjih štirih tednih ves čas ali večino časa počutili srečne, so se med evropskimi državami precej razlikovali. V Sloveniji je bil delež takšnih ljudi nekoliko večji od povprečja držav članic EU-28.
Slovenija se je glede na delež ljudi, srečnih ves čas ali večino časa, v 2013 uvrstila na 12. mesto, glede na povprečne ocene zadovoljstva s finančnim stanjem v gospodinjstvih pa na 18. mesto.
1