Četrtek, 8. 5. 2025, 9.39
3 tedne, 1 dan
Na Veliki planini zapadel sneg #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,37
Danes bo oblačno in deževno. Sprva bodo krajevne padavine pogoste, popoldne bo dež oslabel in večinoma ponehal, pišejo na spletni strani Arsa. Ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do 15, na Primorskem do 19 stopinj Celzija. Obiskovalce Velike planine pa je danes presenetil sneg.
Jutri bo pretežno oblačno, še bo mogoča kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 11 do 17, na Primorskem ob šibki burji do 20 stopinj Celzija.
Na Veliki planini 8. maja sneži:
Z Velike planine so obiskovalce 8. maja pozdravili s fotografijo snega.
V soboto se bo razjasnilo. V nedeljo kaže na večinoma sončno vreme, popoldne bo nastalo nekaj krajevnih ploh. Jutro bo sveže, čez dan pa bo postopno topleje, je zapisano na spletni strani Arsa.
Tako se bodo temperature gibale od četrtka do nedelje:
Letošnji april je bil drugi najtoplejši april do zdaj
Letošnji april je bil po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus drugi najtoplejši april do zdaj. Povprečna globalna temperatura zraka je dosegla 14,96 stopinje Celzija, kar je 0,60 stopinje nad aprilskim povprečjem v obdobju 1991–2020. V Evropi je bil letošnji april šesti najtoplejši april v zgodovini.
Letošnji april je bil povsod po Sloveniji nadpovprečno topel. Prostorsko gledano je bil letošnji april od dolgoletnega povprečja bolj izstopajoč v severozahodni Sloveniji, kjer je bil odklon tudi večji od 2,0 stopinje Celzija, drugod je bil odklon večinoma od 1,5 do 2,0 stopinje Celzija, le v severovzhodni Sloveniji, Slovenskem primorju in ponekod v južni Sloveniji je bil manjši od 2,0 stopinje Celzija.
Glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 je bil letošnji april večinoma topel (med 75. in 91. centilom), le ponekod v severozahodni Sloveniji zelo topel (med 91. in 98. centilom), so zapisali na Arsu.
Kot so sporočili iz Copernicusa, je bila povprečna aprilska temperatura 1,51 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850–1900. Gre za 21. zaporedni mesec v zadnjih 22 mesecih, ko je bila povprečna globalna temperatura zraka za več kot 1,5 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni. Letošnji april je bil sicer za 0,07 stopinje Celzija hladnejši od rekordno toplega lanskega aprila in za 0,07 stopinje Celzija toplejši od tretjega najtoplejšega aprila v letu 2016.
Od maja lani do vključno aprila letos je bila povprečna globalna temperatura 0,70 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 in 1,58 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850–1900.
Nadpovprečno visoke temperature večinoma po vsej Evropi
V Evropi je bila povprečna aprilska temperatura 9,38 stopinje oz. 1,01 stopinje Celzija nad aprilskim povprečjem v obdobju 1991–2020, s čimer je bil letošnji april šesti najtoplejši april v zgodovini.
Pet najtoplejših aprilov je nastopilo leta 2000 ali kasneje. Odklon povprečne temperature zraka na državni ravni v aprilih 1950–2025 od povprečja tridesetletnega primerjalnega obdobja 1991–2020. Z rdečo so označeni nadpovprečno topli meseci, z modro hladnejši od povprečja. April 2025 je označen s temnejšo barvo.
Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,7 stopinje Celzija, kar umešča letošnji april na sedmo mesto najtoplejših aprilov vsaj od leta 1950. Najtoplejši je bil v tem obdobju april 2018, z odklonom 3,5 stopinje Celzija. V tem obdobju sta bila najhladnejša aprila 1980 in 1958, z odklonom –3,6 stopinje Celzija, sledi jima april 1973 z odklonom –3,5 stopinje Celzija.
Nadpovprečno visoke temperature so bile večinoma po vsej Evropi, največja temperaturna odstopanja so bila nad vzhodno Evropo, zahodnim delom Rusije, Kazahstanom in Norveško. Nižje temperature od povprečja so bile medtem v Turčiji, vzhodnih delih Bolgarije in Romunije, na Krimskem polotoku in v severnem delu Fenoskandije, torej na severu Skandinavskega polotoka in Finske ter severozahodnega dela Rusije.
Zunaj Evrope so povprečje v največji meri presegle temperature na skrajnem vzhodu Rusije ter v večjem delu zahodne in osrednje Azije. Višje temperature od povprečja so bile tudi v večjem delu Severne Amerike, delu Avstralije, na Antarktičnem polotoku in v zahodnem delu Antarktike. Pod povprečjem pa so bile temperature v južnem delu Južne Amerike, vzhodnem delu Kanade, na severovzhodu Grenlandije ter v severni Avstraliji in vzhodni Antarktiki.
Povprečna globalna temperatura gladine morja v aprilu dosegla drugo najvišjo mesečno temperaturo v zgodovini
Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila aprila 20,89 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini. Višja je bila le temperatura aprila lani, in sicer za 0,15 stopinje.
Glede hidroloških razmer so pri Copernicusu izpostavili, da so bile količine padavin v Evropi pod povprečnimi vrednostmi v osrednji Evropi, Združenem kraljestvu, na južnem delu Fenoskandije in v delih vzhodne Evrope.
Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile v večjem delu južne Evrope, severnem delu Norveške, južnem delu Finske in delih zahodne Rusije.
Zunaj Evrope so bili podpovprečno namočeni večji deli Severne Amerike, osrednji in najbolj vzhodni deli Azije, večji del južne Avstralije ter deli Južne Amerike in Madagaskarja.
Bolj namočeni od povprečja deli Kanade, Aljaske, ZDA in Rusije
Bolj namočeni od povprečja pa so bili deli Kanade in Aljaske, osrednjega in vzhodnega dela ZDA, najbolj vzhodni in osrednji deli Rusije, južni del Afrike, severni del Avstralije in osrednji del Južne Amerike.
"April 2025 je bil na svetovni ravni drugi najtoplejši april v zgodovini, kar predstavlja nadaljevanje dolgega zaporedja mesecev, ko je bila temperatura več kot 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Neprekinjeno spremljanje podnebja je bistveno orodje za razumevanje in odzivanje na nenehne spremembe v našem podnebnem sistemu," je ob objavi podatkov dejala strateška vodja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb Samantha Burgess.
Preberite še:
