Letos v Sloveniji več kot 14.000 novih bolnikov z rakom (video)

Preživetje rakavih bolnikov v Sloveniji je višje od evropskega povprečja pri dveh od desetih najpogostejših rakov, pri osmih pa je preživetje nekoliko nižje, a so razlike zelo majhne.

Vodja epidemiologije in registra raka na onkološkem inštitutu Maja Primic Žakelj je na novinarski konferenci pojasnila, da so te razlike v okviru raziskave Eurocare, kjer Slovenija po preživetju zaostaja, zelo majhne, vzroki za razlike pa so zelo večplastni. Gre za raziskavo preživetja bolnikov, pri katerih je bila bolezen odkrita med leti 2000 in 2007, kar pomeni, da danes primerjave teh podatkov najbrž ne držijo več, je pojasnil strokovni direktor onkološkega inštituta Janez Žgajnar.

"Pričakovati je, da bo raka v prihodnjih letih še več" Po besedah Primic Žakljeve je pričakovati, da bo raka v prihodnjih letih še več, saj se prebivalstvo stara in imajo danes ljudje priložnost doživeti to bolezen. Rak je predvsem bolezen starejših, pred 30 leti pa so ljudje bistveno prej umirali in je bila pojavnost te bolezni bistveno nižja. Po njenih besedah se daljša tudi preživetje otrok, ki zbolijo za rakom.

Pri moških je opaziti zlasti porast raka prostate V Sloveniji so najpogostejši kožni rak (nemelanomski), rak debelega črevesja in danke, prostate, dojke in pljuč. Pri moških je opaziti zlasti porast raka prostate, a Primic Žakljeva opozarja, da je to posledica nekritične rabe testov, s katerimi se odkriva tega raka. Pri večini namreč rak prostate ne bi nikoli napredoval do te mere, da bi zaradi njega umrli. Tako je po njenem mnenju treba omejiti te teste na tiste, ki imajo težave, ne pa na vse moške po 50. letu starosti.

Opozorila je tudi, da mnogi bolniki še vedno prepozno pridejo do diagnoze, v takih primerih je preživetje bistveno slabše. Kot primer je izpostavila raka na debelem črevesju in danki, pri katerem so pogosti nespecifični znaki bolezni. Opozorila je tudi na preobremenjenost zdravnikov na primarni ravni ter na stigmo, ki se še vedno drži te bolezni in zaradi katere bolniki prepozno obiščejo zdravnika.

Ob tem je napovedala, da se bo pojavnost raka na debelem črevesju in danki v prihodnjih petih letih strmo povečala ravno zaradi presejalnega programa Svit, saj bodo na ta račun odkrili več primerov bolezni. Ker pa se v okviru Svita zdravijo tudi predrakave spremembe, pričakuje, da se bo število novih kolonorakov umirilo.

Strokovni direktor OI pa je na novinarski konferenci ob 75. obletnici inštituta predstavil dosežke inštituta v preteklih petih letih. Poudaril je, da so opravili vse delo, ki ga je narekovala epidemiološka situacija v Sloveniji. Tako so večjemu obsegu dela morale slediti tudi druge enote, bolnike pa so strokovno oskrbeli v sprejemljivih strokovnih rokih.

V zadnjih petih letih se je število ambulantnih pregledov na inštitutu po njegovih navedbah povečalo za 14 odstotkov, število operiranih bolnikov pa za 11 odstotkov. Največji porast dela so beležili na področju internistične onkologije, kjer se je v zadnjih petih letih število ambulantnih pregledov povečalo za 38 odstotkov, število pripravkov sistemske terapije pa za 25 odstotkov. V tem času so na inštitutu obsevali tudi 20 odstotkov več bolnikov.