Četrtek, 8. 2. 2018, 4.05
6 let, 10 mesecev
Legalizacija konoplje bi prinesla milijone. Kaj pa zdravstvene posledice?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,89
46
Legalizacija konoplje bi v državno blagajno prinesla milijone, tretje leto po uvedbi že od 20 do 30 milijonov. Tudi to je eden od argumetov, s katerim v SMC pojasnjujejo predlog za sprostitev zakonodaje glede rekreativne uporabe konoplje. A stroka je neomajna. Uživanje konoplje ima škodljive posledice in legalizacija lahko poveča uporabo, s tem pa stranske učinke, opozarjajo.
Poslanska skupina SMC je v torek presenetila s predlogom zakona o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC. Predlog je nastal v sodelovanju Kroga mladih SMC in Piratske stranke Slovenije, dovoljuje pa uporabo konoplje v osebne namene, gojenje konoplje doma v majhnih količinah in prodajo.
Za osebno uporabo bi vsak polnoleten posameznik lahko konopljo gojil na treh kvadratnih metrih površine, kar bi lahko počel brez licenc in ne bi mu bilo treba plačevati trošarine. Vendar svojega pridelka ne bi smel prodati.
- prvo leto po uveljaviti zakona: med 10 in 15 milijoni evrov,
- tretje leto po uveljavitvi zakona: med 20 in 30 milijoni evrov.
Predlagatelj pričakuje, da bi se prilivi tako hitro podvojili zaradi ugodne geografske lege Slovenije in ker bi Slovenija postala prva država v regiji z legalizirano konopoljo, kar bi pritegnilo nove potrošnike.
Predlog predvideva, da lahko vsak polnoleten posameznik konopljo goji na največ treh kvadratnih metrih.
Prodajali bi lahko le licencirani ponudniki
Prodajali bi lahko le tisti, ki bi na pristojnem ministrstvu pridobili licenco. Po predlogu bi se licence podeljevale za gojenje in pridelavo, predelavo in prodajo. Licencirani gojitelji in prodajalci bi plačali po 20 evrov na gram THC, torej glavne psihoaktivne sestavine konoplje. Vsa konoplja, ki se bo prodala v Sloveniji, se bo morala tudi pridelati v Sloveniji.
Predvidena je tudi licenca za majhne proizvajalce, ki bi plačali 15 evrov na gram THC. Mladoletnim bo uživanje konoplje prepovedano, prav tako bo prepovedana uporaba v njihovi prisotnosti. Uporabniki bodo morali izdelke hraniti zunaj dosega otrok, še predvideva zakon. Uporaba izdelkov tudi ne bo dovoljena na javnih mestih.
V državno blagajno naj bi se s prodajo konoplje letno steklo tudi do 30 milijonov evrov.
Prihodki iz prodaje bi šli za preventivne programe in odpravo škode
Seveda je del zakonodajnega predloga namenjen tudi nadzoru. Pristojni inšpektorati, zlasti tržni in zdravstveni, bodo bdeli nad zakonodajnimi omejitvami, prav tako policija. Poleg tega naj bi sredstva, ki bi se s prodajo konoplje in sorodnih izdelkov zlila v državno blagajno, namenili programom ozaveščanja javnosti, preventive, prepoznavanja zasvojenosti, spodbujanja zdravega življenjskega sloga.
Sredstva bodo namenjena tudi reševanju težav, ki bodo nastale zaradi škodljive uporabe konoplje, še piše v besedilu.
Stroka politiki pri sprejemanju tako resnega vprašanja, kot je legalizacija konoplje, svetuje preudarnost in širok konsenz.
Politiki pred volitvami tekmujejo "v formuli ena", kdo bo prvi legaliziral konopljo
Ni vse zlato, kar se sveti, pa bi lahko povzeli besede predstavnika stroke na predlog SMC. Eden večjih poznavalcev posledic uporabe drog v Sloveniji, zdravnik Milan Krek, pravi, da politiki pred volitvami tekmujejo "v formuli ena", kdo bo prvi legaliziral konopljo. Politika skuša prikazati, koliko bo država zaslužila z legalizacijo, a konoplja ni nenevarna droga, kot se jo predstavlja, je Krek dejal v pogovoru za naš portal.
Obstajajo številni stranski učinki, tako telesni kot duševni. Legalizaciji na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato po njegovih besedah niso naklonjeni.
Krek sprašuje politiko, kdo bo plačeval za škodljive posledice uporabe konoplje
Politiko pozivajo, naj gre korak za korakom in doseže širok konsenz, časa za to pa do konca tega mandata DZ ni dovolj. Predvsem pa naj politika predvidi vse mogoče posledice sprostitve zakonodaje in način njihovega reševanja, je še opozoril. Nedogovorjeno ostaja vprašanje, kdo bo plačeval za vse škodljive posledice uporabe konoplje in kako se bo otrokom preprečil dostop do izdelkov, je ob tem našteval. Samo lani so namreč na ljubljanskem območju našteli 70 primerov zastrupitve s konopljo, je povedal.
Zdaj je na vrsti vprašanje uporabe medicinske konoplje. Kot zanimivost - uporabo konoplje v medicinske namene sta v zadnjih dneh predlagali tako SD kot Levica, za tem pa je še SMC predstavila svoj predlog za legalizacijo.
Kajenje konoplje na javnih mestih še naprej ne bo dovoljeno.
Najprej reševanje uporabe konoplje v medicinske namene
Bolniki morajo imeti dostop do medicinske konoplje, meni Krek. Tudi politika je tukaj po njegovem mnenju bolj enotna. Legalizacija konoplje pa je zdaj še želja ožjih skupin, meni.
Argument predlagatelja, da bo legalizacija konoplje razbila črni trg prepovedanih drog, po mnenju Kreka ne vzdrži. Trošarine bodo namreč predstavljale približno polovico prodajne cene, ne smemo pozabiti na davek na dodano vrednost. Konoplja bo na črnem trgu zato cenejša, trg se bo morda le zmanjšal, ne bo pa izginil, meni Krek. Kot primer navaja tobačne izdelke. Kljub dolgoletni regulaciji teh izdelkov se jih še vedno prodaja na črnem trgu, je argumentiral.
- V ZDA so konopljo legalizirale naslednje države: Kolorado, Washington, Aljaska, Oregon, Kalifornija, Nevada, Maine, Massachusetts, Vermont. V teh državah je dovoljena prodaja, ureditve glede gojenja pa se razlikujejo.
- Na Nizozemskem je prodaja dovoljena le v specializiranih kavarnah, licence jim podeljujejo občine. Okoli tretjina občin dovoljuje delovanje kavarn. Konopljo (do pet gramov) lahko kupijo le polnoletni rezidenti države.
- Če ima posameznik na Portugalskem pri sebi do 25 gramov konoplje, je to le manjši prekršek, plača se globa.
- Tudi v Švici je posedovanje manj kot desetih gramov le prekršek.
- V Avstriji je konoplja dovoljena v medicinske namene, dekriminalizirana je tudi osebna uporaba.
46