Ponedeljek, 15. 4. 2019, 6.54
5 let, 7 mesecev
Ljubljanski svetniki z rebalansom znižali občinski proračun
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,49
Ljubljanski mestni svet je na današnji seji podprl rebalans letošnjega proračuna, s katerim so načrtovane prihodke znižali za 15 milijonov na 406 milijonov evrov, odhodke pa za 12,4 milijona na 400 milijonov evrov. Ob rebalansu so potrdili še zaključni račun lanskega proračuna, ki ga je Mestna občina Ljubljana (Mol) sklenila z 22 milijoni presežka.
Kot je uvodoma pojasnila vodja oddelka za finance in računovodstvo Saša Bistan, je občina pri pripravi rebalansa med drugim upoštevala izpogajano povprečnino za letošnje leto, ki je predvidena v višini 573,5 evra. Prihodki občine se na tej postavki zato zvišujejo za okoli 3,6 milijona evrov. Za tri milijone evrov se zvišuje tudi delež za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je z rebalansom predviden v znesku 58 milijonov evrov, se pa na drugi strani precej znižuje postavka pri načrtovanih donacijah.
Občina je z rebalansom donacije znižala iz prvotno predvidenih nekaj več kot 11 milijonov evrov na 3,7 milijona evrov, pri čemer je Bistanova izpostavila, da se postavka zmanjšuje predvsem zaradi pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada za nakup avtobusov. Letos bo na voljo 3,4 milijona evrov, in ne 11 milijonov, kot je sprva predvidevala občina.
Predvideno zadolževanje ostaja pri 10 milijonih evrov, ob tem pa namerava Mol odplačati 12 milijonov evrov dolga. Z rebalansom je občina v proračun vključila tudi številne projekte, med drugim naložbe v vrtce in šole ter rekonstrukcije cest.
Svetnica SDS Mojca Škrinjar je pozdravila načrtovane naložbe v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo. Predvsem jo veseli načrtovana prenova šole Spodnja Šiška, žalosti pa jo, da med projekti ni Osnovne šole Zalog. "Morate si priti pogledati kuhinjo, jedilnico in pomanjkanje prostora za knjižnico. Upam, da bo posluh, da se za to šolo poskrbi," je dejala županu Zoranu Jankoviću.
Slednji je pojasnil, da je pred knjižnico na zaloški osnovni šoli najprej treba poskrbeti za nove učilnice, a zdaj ta šola ni na vrsti. Ob tem je Janković izpostavil, da je za predšolsko in šolsko vzgojo letos namenjenih 36 milijonov evrov, pri čemer je "vprašljivo, če bomo lahko vse izvedli".
Mojca Sever (SDS) je izpostavila predvsem zadolževanje javnih občinskih podjetij, ki se bodo letos predvidoma zadolžila v skupni višini 120 milijonov evrov. O posameznih manjših postavkah se ji danes ni zdelo smiselno razpravljati, saj predvideva, da se bodo svetniki letos srečali še z enim ali dvema rebalansoma.
Ob rebalansu letošnjega proračuna so svetniki potrdili tudi zaključni račun lanskega proračuna, ki kaže, da je občina lani realizirala 338 milijonov evrov prihodkov in 316 milijonov evrov odhodkov ter leto sklenila z 22 milijoni evrov presežka. Bistanova je ob predstavitvi zaključnega računa med drugim izpostavila povečanje prihodkov, ki so bili lani v primerjavi z letom 2017 višji za 71 milijonov evrov.
Zeleno luč so svetniki prižgali tudi lanskemu poročilu zavoda Turizem Ljubljana, v katerem so po besedah direktorice Petre Stušek dosegli ali presegli vse zastavljene cilje. Med drugim desezonalizacijo in daljšo povprečno dobo bivanja v prestolnici, ki se iz iz 1,9 dvignila na 2,1 dneva. Po besedah Stuškove pozitivne učinke turizma na druga področja prepoznajo tudi Ljubljančani. Turizem Ljubljana namreč meri odnos lokalnih prebivalcev do turizma, iz raziskave pa izhaja, da občani priznavajo ugoden vpliv turizma na kakovost življenja, skupnost, lokalno gospodarstvo, investicijo in povečanje razpoložljivih storitev.
Mestni svet je potrdil tudi širitev mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni na območju občine. V letošnjem letu načrtujejo odprtje vsaj treh, v prihodnjem pa dveh lekarn. Škrinjarjeva je pozdravila dobro poslovanje zavoda, hkrati pa izrazila zaskrbljenost nad tem, da bi Lekarna Ljubljana lahko postala monopolist v Ljubljani, s tem pa bi rasle tudi cene. Janković je te skrbi zavrnil in pojasnil, da cene zdravil določa država, za ostalo blago pa je po njegovi oceni v mestu dovolj konkurence.
Vodja svetniškega kluba Levica Milan Jakopovič je pojasnil, da v Levici predlog občine podpirajo, saj so presežki, ki jih ustvarja javni zavod, namenjeni razvoju zdravstvene dejavnosti občine. Podobno je izpostavila Martina Vuk iz SD, ki je dodala, da je za javne storitve ključno, da obstaja mreža. Tako kot mreža vrtcev ali šol je pomembno, da z mrežo lekarn ljudem zagotovimo enako dostopnost in kakovost storitev, je dejala.
Ljubljanski svetniki ob potrditvi stanovanjskega programa pozvali k zakonskim spremembam
Ljubljanski mestni svetniki so se danes posvetili stanovanjski problematiki v prestolnici, ki je po opozorilih direktorja občinskega stanovanjskega sklada Saše Rinka občina sama ne bo mogla rešiti. Ljubljani po oceni sklada primanjkuje okoli 4000 neprofitnih najemnih stanovanj, iz svetniških klopi pa je bilo slišati pozive k zakonskim spremembam.
Kot je na današnji seji ljubljanskega mestnega sveta povedal direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Rink, je Ljubljana s finančno in vsebinsko podporo na področju stanovanjske politike prej svetla izjema, kot pravilo v Sloveniji.
Po njihovi oceni v prestolnici primanjkuje okoli 4000 neprofitnih najemnih stanovanj, brez sprejetja sistemskih ukrepov na državni ravni, ki bodo zagotavljali sistemski vir financiranja na področju javnih najemnih stanovanj, pa že srednjeročne ne bo mogoče učinkovito reševati potreb na tem področju, ugotavlja sklad.
Da je treba zadeve rešiti na državni ravni se je med drugimi strinjal tudi vodja svetniške skupine SD Marko Koprivc. Po njegovi oceni se mora končati prepuščanje stanovanjske politike trgu, saj ljudi "potiskamo v skrajno neugoden položaj".
