Kristina Modic: Ni že vsaka otečena bezgavka rak, a treba je biti pozoren

Kje najti moč, ko te v najlepših letih doleti diagnoza raka? Svoje izkušnje, ki si jih lahko ogledate tudi v videoposnetku, je z nami delila Kristina Modic.

Hujšaš, kašljaš, otekaš ... Preveri, kaj se dogaja!

Čeprav je limfom obolenje, ki se navadno pojavi s povečanimi bezgavkami v vratu ali pod pazduho, in se tako lahko opazi, pa je Modičevo doletelo povečanje bezgavk v medpljučju. "Iz bezgavk je nastal tumor, ki mi je pritiskal na dihalne poti, zato sem sčasoma pričela kašljati, suho, dražeče. Kašlja ni spremljal prehlad, kot je to običajno, a se je vlekel nekaj mesecev. Pozornejša sem postala, ko sem začela neverjetno hitro hujšati, vsak mesec sem imela eno konfekcijsko številko manj. Ker sem v tistem času veliko tekla, sem izgubo kilogramov pripisovala temu, pa na alergijo na pasjo dlako sem pomislila, ko se mi je pojavila srbečica, ki je sicer prav tako eden od znakov limfoma," se spominja sogovornica.

Ko se je vsemu skupaj pridružil še nenavaden pritisk v glavi in zatekanje oči, je le šla k zdravnici. Glede na izvide krvnih testov je zdravnica Modičevi sprva predpisala antibiotike, a ker se stanje ni popravilo, jo je napotila k pulmologu. 

Mlad si in ne pomisliš, da te lahko doleti

Po potrjeni diagnozi je vse steklo hitro. Kemoterapije, biološka zdravila, nato še obsevanje. Pol leta, v katerem se nenehno menjavajo optimizem in črnoglede misli. "A začetka kemoterapije sem se pravzaprav veselila, saj sem vedela, da je to prvi korak k ozdravitvi. V enem letu se mi je uspelo sestaviti nazaj in se vrniti v normalno življenje in službo," je povedala Kristina Modic.

Ko si star 33 let, ne misliš na raka. Živiš, delaš, ustvarjaš si družino. "Želiš si otroka, potem pa te doleti diagnoza raka, ki vse drugo postavi v kot," pravi sogovornica. Ampak po terapijah, ki so ji žal povzročile neplodnost, se je življenje vendarle sestavilo nazaj, Kristina je ozdravela in z možem sta posvojila otroka.

"Treba je biti pozoren," polaga na srce Modičeva. Prvi znak številnih oblik raka so hitro in nepojasnjeno hujšanje, izrazito močno nočno potenje, nepojasnjena utrujenost, lahko tudi povečana bezgavka. "Seveda ne pomeni vsaka povečana bezgavka raka, lahko gre za povsem nenevarno vnetje, vendar pa je treba biti pozoren na simptome, ki v določenem času ne izginejo, in ukrepati," svetuje Modičeva.

"Danes je rak dobro obvladljiva bolezen, če je odkrit dovolj zgodaj, zdravljenje je manj naporno in uspešnejše," poudarja Kristina Modic. Foto: Ana Kovač

Ne bojmo se presejalnih testov

Za izid zdravljenja je zgodnje odkritje bistveno. Danes je rak dobro obvladljiva bolezen, če je odkrit dovolj zgodaj, zdravljenje je manj naporno in uspešnejše. "Bolnik ima boljšo kakovost življenja, prej se vrne v življenje, prej se vrne v službo, nenazadnje je to dobro za bolnika, njegove bližnje in državo," našteva Modičeva. 

V Sloveniji imamo tri dobro delujoče programe zgodnjega odkrivanja raka – Dora (rak dojke), Zora (rak materničnega vratu) in Svit (rak debelega črevesa in danke). Odzivnost na vabila je pri ženskah precej višja kot pri moških, se pa v Sloveniji presejalnih programov skupno udeleži približno 63 odstotkov vabljenih, kažejo podatki.   

Presejalne programe države uvajajo glede na priporočila Evropske komisije, kar pomeni, da imajo pri tem razmeroma proste roke. Zato v številnih državah teh programov niso uvedli.

"Evropska komisija je oblikovala ekspertno komisijo, ki je pripravila prenovljena priporočila glede presejalnih testov," je na tretji konferenci Življenje z rakom po raku povedal Tit Albreht z NIJZ in vodja evropskega programa CraNE Joint Action.

Novice Domače znanje za uspešnejše obvladovanje demence

Pripravljajo se novosti

Na evropski ravni so v pripravi še trije novi presejalni programi – za odkrivanje raka prostate, pljuč in želodca. "Vsaj prva dva lahko pričakujemo razmeroma kmalu, v nekaj letih," meni Modičeva.  

Starostni razpon, znotraj katerega se izvajajo testi, se prilagaja povečani pojavnosti določene vrste raka, saj so ti v določenih starostnih obdobjih pogostejši kot v drugih.

Se pa pripravljajo spremembe, saj naj bi razširili razpon starosti, v katerem se izvajajo presejalni programi. Program Dora, ki zdaj poteka med 50. in 69. letom, bi po novem naj bil namenjen ženskam med 45. in 75. letom starosti.

Novi presejalni program za raka prostate bi zajemal moške po 50. letu.

EU pripravila nove smernice za organiziranje presejalnih programov

Kaj pa, če mi kaj najdejo …

Imamo preventivne programe, ki dobro delujejo, rezultati so dobri, a zakaj se določen delež vabljenih še vedno ne odziva na vabila za presejalne teste? "Eni verjetno menijo, da jih rak preprosto ne more doleteti, v drugi skupini pa so tisti, ki jih je strah rezultatov, v smislu, kaj pa, če bo kaj narobe, in se raje ne odzovejo, spet tretji si enostavno ne vzamejo časa, " pojasnjuje Modičeva.

In takšnega načina razmišljanja nikakor ne moremo pripisati le posamezni skupini ljudi, saj je značilna za oba spola, različno starost in izobrazbene ravni. Kot rečeno, so moški nekoliko manj odzivni na vabila na testiranje, na ravni države se jih odzove 57 odstotkov, medtem kot je delež žensk skoraj 69-odstoten.

Moški so manj odzivni na vabila na presejalne teste kot ženske, v Sloveniji se jih udeleži približno 57 odstotkov. Foto: Shutterstock

Danes se veliko govori in piše o raku, o znakih, ki kažejo na to, da se v nas nekaj dogaja. "V onkoloških društvih izvemo, da so mnogi bolniki že dlje časa opažali nekatere splošne simptome raka, ki pa jim niso povečali pozornosti ali pa jih je bilo strah izvedeti resnico o svojem zdravju. Zato sem prepričana, da je treba ljudi nenehno opozarjati na pomembnost samoopazovanja in hitrega ukrepanja ob sumljivih zdravstvenih težavah," sklene Kristina Modic. Redke težave namreč minejo same od sebe.