KPK: Pri poslih NLB in NKBM vrsta koruptivnih ravnanj

Bančni sistem, ki deluje vzdržno ter ni onesnažen s koruptivnimi ravnanji in ugotovljenimi dejavniki korupcijskega tveganja, je nujen predpogoj za vzdržno gospodarsko rast, blaginjo prebivalstva, trajnostni razvoj in ohranitev suverenosti, v oceni stanja dopolnjenega obdobnega poročila izpostavlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Komisija je v dopolnjenem obdobnem poročilu 2011/2012, ki ga je nedavno poslala v DZ, poudarek namenila oceni bančnega sistema z vidika korupcijskih tveganj. V letu 2011 in 2012 je namreč začela sistematično analizirati tudi razmere v slovenskem bančnem sistemu oz. v bankah, kjer ima država večinski delež oziroma prevladujoč vpliv. Korupcijska tveganja in ravnanja na ravni višjega in srednjega menedžmenta Komisija je v postopku preučevanja več kot 40 poslov, ki so jih v obdobju od leta 2005 do leta 2011 obravnavale, odobrile in sklenile družbe iz skupine NLB in skupine NKBM, ugotovila, da gre v bančnem sistemu za vrsto dejavnikov korupcijskih tveganj, koruptivnih ravnanj ter drugih kršitev. "Tovrstna ravnanja nakazujejo, da se v Sloveniji, zlasti v primeru bank z večinskim ali prevladujočim vplivom države, soočamo z uveljavljenimi in sprejetimi praksami vodenja in upravljanja bank. Korupcijska tveganja in ravnanja se pojavljajo tako na ravni višjega kot tudi srednjega menedžmenta," piše komisija. KPK: Izboljšave so njune ... Ta zato meni, da so izboljšave obstoječega poslovnega modela njune. "To pomeni, da je treba odpraviti korupcijska ravnanja in bistveno zmanjšati raven korupcijskih tveganj, ki se pojavljajo v slovenskem bančnem sistemu, zlasti v bankah v večinski državni lasti, ki imajo tudi zato več kot 80-odstotni delež od vseh slabih naložb bank, ki poslujejo v Sloveniji," ugotavlja. ... razmere zaskrbljujoče Sanacija slovenskega bančnega sektorja, ki bi vključevala zgolj sanacijo bančnih portfeljev, je z vidika tveganj, ki jih ocenjuje komisija, nezadostna. Komisija zato opozarja, da je ureditev razmer v slovenskem bančnem sektorju ključna, saj njene ugotovitve kažejo, da so razmere zaskrbljujoče. Neformalno delegiranje poslov, netransparentna izvedba postopkov odobravanja naložb ... Na področju postopkov obravnavanja in odobravanja naložb bank je največja težava neformalno delegiranje poslov. Problematična so tudi netransparentna izvedba postopkov odobravanja naložb, izpostavljenost vodilnih tveganjem zlorabe položaja, izvajanju mobinga ter podajanja nezakonitih in neetičnih zahtev podrejenim. Obstaja tudi tveganje odobravanja naložb na temelju osebnih, poslovnih in političnih povezav.

Komisija ugotavlja tudi, da nekateri člani uprav in nadzornih svetov bank zavestno kršijo zakone ter etične kodekse, ne upoštevajo ugotovljenih nepravilnosti iz revizijskih poročil in ne sprejemajo ustreznih ukrepov. Velikokrat so izpostavljeni tveganju nasprotja interesov. Komisija ugotavlja, da so še posebej izraziti pritiski na vodstva hčerinskih družb in družb vnukinj v državah na območju nekdanje Jugoslavije.

Kritik je bil deležen tudi sistem kadrovanja Kadrovanje ima ključno vlogo pri izpostavljenosti bančnega sistema korupcijskim tveganjem. Obstoječi sistem kadrovanja v slovenskem bančnem sistemu pa olajšuje izvajanje koruptivnih ravnanj, saj omogoča imenovanje oseb, ki so že v preteklosti ravnale sporno, nevestno in neetično, ter oseb, ki ne izpolnjujejo kriterijev strokovnosti in izkušenosti s področja bančništva. Ob vsakokratni menjavi oblasti pa se pojavijo velika tveganja političnega kadrovanja in klientelizma, navaja komisija.

KPK: Banka Slovenije se večkrat ne odzove zadostno O delu Banke Slovenije komisija ugotavlja, da ta kljub ustrezni zakonski podlagi in ugotovljenim nepravilnostim ter kršitvam internih aktov ali celo utemeljenemu sumu storitve kaznivih dejanj le redko uporablja strožje ukrepe zoper banke ter da se večkrat ne odzove zadostno in uprav ali nadzornih svetov bank ne pozove k razjasnitvi zadev.

Ugotavlja tudi, da je Banka Slovenije izdala določeni osebi dovoljenje za opravljanje dela člana uprave banke z večinskim deležem države, kljub njeni sporni odločitvi glede obračunavanja plače člana uprave ene od družb v državni lasti.

"Banka Slovenije je v okviru svojih nadzorstvenih postopkov v obdobju 2004-2011 izrekla več kot 800 opozoril zaradi različnih vrst ugotovljenih tveganj, nikoli pa ni izrekla opomina, odvzela ali pogojno odvzela licence kateremukoli članu uprave, niti ni dala pobude za odvzem pristojnemu nadzornemu svetu posamezne banke, čeprav je na primer zoper določene odgovorne osebe sama podala kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivih dejanj," pojasnjuje komisija.

Ta tako ocenjuje, da se Banka Slovenije ni primerno oz. zadostno in dovolj hitro odzvala ter osredotočila na uveljavljanje in nadzorovanje sistema pravil za varno in skrbno poslovanje slabim naložbam izpostavljenih državnih bank. Tega z izjemo nekaj primerov v zadnjem obdobju ni posredovala v reševanje pristojnim organom.

Komisija s številnimi priporočili Komisija bankam podaja številna priporočila ter tiste z večinskim lastniškim deležem in s prevladujočim vplivom države poziva k dopolnitvi internih bančnih aktov, ki se nanašajo na postopke obravnavanja in odobravanja bančnih naložb z namenom povečanja notranje transparentnosti omenjenih postopkov.

"Velik del odgovornosti nosijo politične stranke ter vse dosedanje slovenske vlade" Ob tem pa opozarja, da velik del odgovornosti za razmere v slovenskem bančnem sistemu nosijo politične stranke ter vse dosedanje slovenske vlade. "V kolikor želimo urediti razmere v družbi, gospodarstvu ter politični areni, moramo onemogočiti in prekiniti klientelistične in koruptivne povezave med politiko, gospodarstvom ter zasebniki," izpostavlja komisija.