KPK: Nekateri hočejo odpraviti transparentnost zaslužkov

Informacijski pooblaščenec namreč ugotavlja, da sta Boris Štefanec in Goran Klemenčič kot predsednika Komisije za preprečevanje korupcije neupravičeno pridobivala številke transakcijskih računov fizičnih oseb.

"KPK teh podatkov ni potreboval za delovanje aplikacije Supervizor" S si je ustvaril enormno bazo računov, ki nimajo povezave s pristojnostmi KPK. "Nesporno KPK teh podatkov ni potreboval za delovanje aplikacije Supervizor, kot želi to zavajajoče predstaviti," so zapisali pri informacijskem pooblaščencu

KPK je prišel do transakcijskih računov praktično vseh državljanov, čeprav teh podatkov sploh ni potreboval v nobenih postopkih, ki bi jih vodil, so zapisali pri informacijskem pooblaščencu. Tako je KPK prišel do transakcijskih računov na primer vseh plačnikov davkov Sloveniji, prejemnikov pokojnin, prejemnikov odškodnin zaradi okužbe z virusom HIV itd.

Za kakšne namene je KPK transakcijske račune državljanov potreboval, informacijskemu pooblaščencu ni znano, "saj KPK ves čas postopka ni znal pojasniti, zakaj te podatke potrebuje".

Komisija se je zavedala nezakonitosti svojega ravnanja "Neizpodbitno dejstvo je, da je KPK transakcijske račune posameznikov, na podlagi odločbe informacijskega pooblaščenca od uprave prenehal pridobivati že pred meseci, kar pa ni v ničemer vplivalo na podatke, ki jih KPK objavlja v aplikaciji Supervizor," so poudarili pri informacijskem pooblaščencu.

"Da se je komisija zavedala nezakonitosti svojega ravnanja, izhaja tudi iz dejstva, da je v celoti izvršila inšpekcijsko odločbo informacijskega pooblaščenca in prenehala s takšnim splošnim in neselektivnim pridobivanjem transakcijskih računov ter v skladu z odločbo iz svojih baz tudi izbrisala vse nezakonito pridobljene številke transakcijskih računov," trdijo pri pooblaščencu.

Če bi predsednik komisije omenjeno odločbo v celoti spoštoval, bi to lahko naredil le tako, da bi bila posledica izklop aplikacije Supervizor, so sporočili s KPK. Po mnenju komisije se za skrbjo za zasebnost skriva predvsem poskus zmanjševanja transparentnosti delovanja javnega sektorja.

KPK: Priča smo pritisku posameznikov "Pri tem smo od razkritja podatkov o zaslužkih iz avtorskih in podjemnih pogodb na eni strani priča novim razkritjem nepravilnosti pri izplačevanju različnih dodatkov, na drugi strani pa pritisku posameznikov, da se ta transparentnost odpravi, tudi tako, da se komisiji omeji dostop do podatkov, ki ga sicer ves čas izvaja povsem skladno z zakonom," poudarjajo.

To po njihovih besedah potrjuje tudi sodba upravnega sodišča v zadevi Setnikar Cankar, ki sicer še ni pravnomočna, v njej pa je sodišče zavzelo stališče, da ima komisija zakonsko podlago za pridobivanje, obdelavo in objavo omenjenih podatkov po zakonu o integriteti in preprečevanje korupcije.