"Kontinuiteto ideje o slovenski državi so ohranjali Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu"

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je danes organiziralo 23. Tabor Slovencev po svetu. Srečanje so začeli s sveto mašo, ki jo je v kapeli Zavoda svetega Stanislava daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ta je v nagovoru spomnil na ključen prispevek nekdanjega nadškofa Alojzija Šuštarja pri slovenskem osamosvajanju.

Nadškof Šuštar je bil po upokojitvi nastanjen prav v Zavodu svetega Stanislava, pred tem pa je poskrbel, da so Cerkvi na Slovenskem to poslopje vrnili. Pred osamosvojitvijo so bili to namreč prostori JLA, Cerkev jih je dobila vrnjene v zelo slabem stanju, danes pa v njem delujejo osnovna, srednja in glasbena šola, dijaški in študentski dom ter druge ustanove. Škof Jamnik se je za zasluge pri denacionalizacijskem postopku zahvalil prisotnima predsedniku osamosvojitvene vlade Lojzetu Peterletu in ministru Janezu Janši.

V kulturnem programu so nastopili Mendoški oktet in maturanti slovenskega srednješolskega tečaja Rast XLV iz Argentine.

Srednješolci so med drugim recitirali pesem Ludvika Ceglarja:

Dokler bom živel, te bom ljubil,
moj narod, jezik, domovina.
Naj Bog mi vnema to ljubezen,
da je ne ohladi tujina!

Pravnik in politolog Andrej Fink je osvetlil čas osamosvajanja in prispevek Slovencev v svetu. "Slovenci v Argentini smo že vsaj tri, če ne štiri desetletja prej pisali o samostojni državi," je spomnil. "Leta 1991 je bil za nas prehod iz nedržavnega v državno slovenstvo. To smo sprejeli z velikim veseljem. Argentina in Čile sta skupaj priznala državo Slovenijo takoj po priznanju Evropske unije."

"Slovenci po svetu so bili sposobni vztrajati pri skupnih imenovalcih. Držali so kontinuiteto državotvorne ideje. Med Slovenci v tujini je to živelo naprej," je na okrogli mizi dejal Peterle. Poudaril je, da je zasluga, da so Slovence poznali v Zvezi evropskih krščanskih demokratov, zlasti zgodovinske SLS, ki je delovala v emigraciji. Njihovi predsedniki so namreč vzdrževali stike z voditelji evropskih krščanskih demokratov. "Zaradi teh poznanstev smo lahko takrat pristopili do evropskih voditeljev, kar je bilo ključno," je dejal Peterle.

"Že takrat so Slovenci v svetu govorili o vesoljni Sloveniji, torej Sloveniji, ki se mora odpreti svetu," je poudaril Peterle. Zahvalil se je za podporo in pomoč osamosvajanju in državi Sloveniji. "Vsak obisk Rasti, vsaka deklamacija, vsak nasmeh nas je krepil in nas krepi tudi danes. Imamo razlog, da skupaj praznujemo." Foto: Ana Kovač

"Decembra 1990 je edini čas v naši zgodovini, v kateri si je narod sodbo pisal sam. To je vogelni kamen slovenske zgradbe," je dejal takratni obrambni minister Janša. "Ideja o samostojnosti je preživela v Argentini, Clevelandu, Melbournu, v Dragi pri Trstu, v sijajnih delih, v katerih je bila ta ideja tudi konceptualno opisana, v delih, ki so bila v Sloveniji prepovedana."

"Ne smemo pozabiti, da je Slovenija več kot le prebivalstvo Republike Slovenije. Zavedati se je treba celote in kaj je vrednostno središče te celote. Tako zgodovine ne bo treba nikoli več ponavljati," je dejal Janša. Foto: Ana Kovač

V imenu Slovenske škofovske konference se je škof Jamnik zahvalil vsem Slovencem po svetu, "da ste toliko naredili. Vaš delež je izjemno pomemben. Iskrena hvala vam v imenu Cerkve na Slovenskem!" Foto: Ana Kovač

Škof Jamnik je spomnil na lipo, ki je bila ob osamosvojitvi posajena pred parlamentom in jo je nadškof Šuštar blagoslovil, a njegovih besed ni bilo slišati zaradi "napake" v ozvočenju. Peterle je pojasnil, da so ozvočenje namerno izklopili. "V tistem trenutku bi Slovenija lahko pokazala, da se je spremenila. Zame je bilo to nadaljevanje revolucionarne Slovenije," je prepričan Peterle. "Upam, da bomo osamosvojitveno lipo kmalu blagoslovili tako, da se bo glas tudi slišal," je dejal Jamnik.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.