Konrad Kuštrin: Vlada naj pokaže, da misli resno z bojem proti korupciji

Konrad Kuštrin je še opozoril, da svet UKC ni imenoval Brigite Drnovšek Olup za strokovno direktorico UKC, čeprav jo je podprl strokovni svet UKC.

Si politika želi potrditi stroko? Po Kuštrinovem mnenju je to pokazatelj, da si politika želi potrditi stroko. Opozoril je tudi na to, da sta Vrhunca prva v javnosti branila nekdanja ministra za zdravje Dušan Keber, ki naj bi bil še danes na plačilni listi UKC kot svetovalec na daljavo, ter Borut Miklavčič. Vrhunec, ki ga je svet UKC prejšnji teden potrdil za generalnega direktorja, sedaj čaka še na vladno potrditev mandata.

"Nekdo, ki snema reklame za razvpito podjetje Medicoengineering, ne bi smel niti pomisliti, da bo direktor najvišje zdravstvene strokovne institucije v Sloveniji," meni Kuštrin. Ob tem je spomnil tudi na vzdrževalno pogodbo za operacijske mize, vredno 770.733,79 evra letno. Po njegovem mnenju je to drugi znak nesposobnosti in skorumpiranosti tistih, ki takšne pogodbe podpisujejo ali pa jih nočejo spremeniti.

Mimo javnih naročil za 14 milijonov evrov nakupov Opozoril je tudi na stanje v Onkološkem inštitutu Ljubljana. Tudi v tem primeru je vlada zamenjala člane sveta inštituta, poročilo zdaj že nekdanjega sveta inštituta pa kaže, da se je lani mimo javnih naročil nakupilo za 14 milijonov evrov.

Obregnil se je tudi ob direktorja jeseniške bolnišnice Igorja Horvata, ki da ima v lasti podjetje, ki se ukvarja z brušenjem kirurških inštrumentov. "Če so padle maske, bomo sneli rokavice. Konflikt za pravice bolnikov bo neizbežen," je napovedal Kuštrin. "Ta denar odteče v prvi vrsti za bolnike, pa tudi za izvajalce zdravstvenih storitev," je dejal.

Združenje zdravstvenih zavodov prireja podatke? Komentiral je tudi analizo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije o tem, koliko zdravstvenega denarja se porabi mimo javnih naročil. Analizo je označil za škandalozno in prirejeno, saj da je prikazala, da se bolnišnice ravnajo skladno z zakonom o javnih naročilih skoraj v več kot 97 odstotkih primerov, zdravstveni domovi pa v nekaj več kot 87 odstotkih. Vsak, ki nekaj ve o tej tematiki, se je po njegovih besedah ob takšnem podatku lahko le nasmehnil.

Glede korupcije med zdravniki in njihove povezanosti s farmacevtsko industrijo pa je Kuštrin priznal, da "Slovenija ni otok nedolžnosti" na tem področju.

Zdravniška vstaja Fides je po zadnji letni konferenci, ki je potekala v petek, začeli z aktivnostmi, ki sovpadajo z Evropskim dnevom protesta zdravnikov. Ta bo potekal 15. maja, opozorili pa bodo na problematiko v evropskem zdravstvu z gesli Zaustavimo korupcijo, zaustavimo politični pritisk na delo zdravnikov, ohranimo celoten denar za zdravstvo in dostojne delovne pogoje za zdravnike.

Na konferenci so sprejeli več sklepov, med drugim zahtevajo reformo zdravstva s soglasjem nosilcev zdravstvene dejavnosti, spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki jim bo omogočila izstop iz sistema plač javnih uslužbencev. Prav tako ne sprejemajo nobenega neselektivnega varčevanja več.

Minister Gantar je bil brez moči Kuštrin pravi, da so med zdravniki opravili anketo. Rezultati pa kažejo, da se jih 95 odstotkov ne počuti dobro v sistemu plač v javnem sektorju. Osemdeset odstotkov pa bi jih za dosego svojih ciljev stavkalo tudi, če takrat ne bi bili plačani. Ob tem je Kuštrin opozoril, da je stavka zadnji ukrep, za katerega se bodo odločili, prej bodo namreč uporabili vsa druga sredstva.

Glede odstopa ministra za zdravje Tomaža Gantarja je dejal, da je Slovenija že nekaj časa brez ministra za zdravje, da v tej in prejšnji vladi niso videli njegove moči. Po njegovem mnenju je tako bolje biti brez ministra za zdravje kot pa imeti slabega oz. takšnega brez moči.