Konec ustne obravnave v Haagu. "Štafetna palica predana arbitrom."

Slovenska agentka Simona Drenik je izrazila zadovoljstvo nad opravljenim delom. "Štafetno palico smo zdaj predali arbitrom," je dejala.

"Končali smo delo. Mislim, da smo ga dobro opravili in da se je naše trdo delo v zadnjih dveh tednih – oz. v zadnjih štirih letih – obrestovalo. Če sem na začetku prejšnjega tedna rekla, da gremo v zadnji krog maratona, lahko zdaj rečem, da smo končali svoj tek, štafetno palico smo zdaj predali arbitrom, arbitražnemu sodišču in zdaj je na njih, da odločijo," je po povedala Drenikova.

Ustna obravnava se je pred arbitražnim sodiščem začela prejšnji ponedeljek, 2. junija. Uvodne besede je imela Hrvaška, zadnjo besedo pa je imela danes v drugem krogu slovenska ekipa pod vodstvom agentk Simone Drenik in Mirjam Škrk ter odvetnikov Allaina Pelleta, Rodmana Bundyja, Daniela Müllerja in Michaela Wooda.

Za sprejem razsodbe bo zadostovala večina članov Zdaj so na vrsti arbitri – predsednik Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe, Bruno Simma in nacionalna Jernej Sekolec in Budislav Vukas –, da sprejmejo končno razsodbo. Njihova naloga je, da v skladu s pravili mednarodnega prava določijo potek morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško, v skladu z mednarodnim pravom, pravičnostjo in načeli dobrososedskih odnosov pa še stik Slovenije z odprtim morjem in režime za uporabo relevantnih morskih območij.

Za sprejem razsodbe bo zadostovala večina članov, torej najmanj treh, odločitev pa bo morala biti tudi obrazložena. Obe strani pričakujeta tudi zemljevid in podroben opis poteka meje, tako na kopnem kot na morju. Obe državi sta se z arbitražnim sporazumom tudi zavezali, da bo odločitev arbitražnega sodišča dokončna in zavezujoča.

"Ostaja ocena, da bi do razsodbe lahko prišlo znotraj enega leta" Končno odločitev naj bi v skladu z arbitražnim sporazumom dosegli "brez odlašanja". Tega se zavedajo tudi sodniki, ki pa vendarle sami niso želeli napovedati, kdaj bi to lahko bilo, je še povedala Drenikova.

"Poudarili so, da je pomembno, da preučijo vso dokumentacijo, ki pa veste, da je obsežna. Namreč samo Slovenija je v pisnem postopku predložila prek tisoč dokumentov, poleg tega še veliko kartografskega in drugega gradiva in samo argumentacijo ... Tako da je pred arbitri obsežno delo," je še povedala.

"Ostaja pa ocena, da bi do razsodbe lahko prišlo znotraj enega leta. Mislim pa, da bi se to lahko zgodilo tudi prej," je še dodala.

Ustna obravnava je bila zaupne narave" Prav tako sodniki niso govorili, da bi si morda območje, ki ga morajo razmejiti, ogledali na terenu. "Za zdaj ni bilo nobene pobude glede tega, po mojem mnenju pa to še ni popolnoma izključeno," je povedala Drenikova.

"Ampak mi tega za zdaj ne predvidevamo. Mislimo, da je arbitražno sodišče dobilo dovolj informacij, tudi slik območij. In mislimo, da je sploh za določitev kopenske meje primarno odločilna uporaba mednarodnega prava, tako da je vsaj po stališču Slovenije zadeva jasna. Treba je torej uporabiti pravni naslov, ki je na poteku celotne mejne črte sicer različen, vendar pa jasen," je pojasnila.

Ustna obravnava je bila v skladu z arbitražnim sporazumom zaupne narave in je potekala za zaprtimi vrati. Tudi po njenem koncu Drenikova ni mogla razkriti vsebine z obravnave.

"Kljub želji in trudu, da bi arbitražno sodišče še danes objavilo sporočilo za javnost, s katerim bi se obe strani strinjali in v katerem bodo nekoliko podrobneje opisana stališča obeh strani, ki smo jih zastopali na ustni obravnavi, je danes prišlo do odločitve, da bo to pisno sporočilo objavljeno v ponedeljek popoldne," je še napovedala Drenikova.