Končno poročilo o Teš 6: Največjo politično odgovornost nosi Pahorjeva vlada

Komisija politično odgovornost v obdobju Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Francu Križaniču in Mateju Lahovniku.

O izsledkih končnega poročila, takrat še neuradno, smo na Siol.net sicer pred dnevi že poročali.

Križanič je bil po ugotovitvah komisije kot nekdanji svetovalec Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) "ves čas obveščen o stanju na projektu, a leta 2009 ni opozoril na težave".

Leto 2009 je bilo namreč po mnenju komisije ključno, saj je bilo projekt do decembra 2009 "mogoče ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in ga na novo strokovno in neobremenjeno premisliti". Po mnenju komisije je bila verjetno vlada, predvsem njen predsednik, pod pritiski raznih lobijev.

"Res je bilo predhodno sprejetih vrsto sklepov, ki so podpirali investicijo, kar je bil priročni izgovor te vlade, a noben sklep ni bil tak, da ga ni bilo mogoče spremeniti. Do takrat je bilo vplačanih samo 25 milijonov evrov," piše v končnem poročilu, objavljenem na spletnih straneh DZ.

Med tistimi, ki nosijo navečjo odgovornost glede projekta Teš 6 po mnenju komisije nosi vlada, ki jo je od leta 2008 do 2011 vodil Borut Pahor. Foto: Bor Slana

Lahovnik ni prisluhnil opozorilom

Lahovnik po ugotovitvah komisije ni prisluhnil opozorilom, ki mu jih je podal takratni vodja direktorata za energijo Janez Kopač, v katerem je povzel vse napake projekta.

Pahorju komisija medtem očita, da je januarja 2009 ustanovil strateški svet za energetiko, a zaradi pritiska lobijev, ki so bili za naložbo, seje ni sklical več kot eno leto. "Ob ponovnem sklicu so bile dokončno podpisane vse pogodbe in vplačani prvi obroki," navaja poročilo.

"Strateški svet za energetiko je bil le neke vrste okrasek za javnost predsednika vlade in ne resno mišljen projekt," meni komisija.

Nekdanji premier Janez janša po mnenju komisije "nosi politično odgovornost za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj premislila in je predvsem sledila željam investitorjem po eni in fascinaciji z velikimi projekti po drugi strani." Foto: STA ,

Vlada Janše nosi politično odgovornost

Vlada med letoma 2004 in 2008, torej vlada Janeza Janše, pa po mnenju komisije "nosi politično odgovornost za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj premislila, in je predvsem sledila željam investitorjem po eni in fascinaciji z velikimi projekti po drugi strani".

S tem nosijo politično odgovornost poleg vse vlade predvsem takratna ministra za gospodarstvo in finance Andrej Vizjak in pokojni Andrej Bajuk, ob tem pa tudi premier Janša.

Politična odgovornost te vlade kot skupščine HSE je bila decembra 2006 potrditev razvojnega načrta skupine HSE za obdobje 2006-2015, v katerem je Teš 6 med prioritetnimi naložbami, pri čemer so vlada in vladni uradi, zadolženi za energetiko, opustili dolžnostno ravnanje, da se prepričajo o resničnosti vhodnih podatkov, na katerih stoji investicija (med drugim cena in količina premoga). Ti podatki so bili bistveni za vso naložbo, njihovo resnično vrednost pa je bilo mogoče ugotoviti s pomočjo neodvisnih strokovnjakov.

Prav tako je ta vlada uvrstila Teš 6 v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 s ceno 602 milijona evrov in z javno-zasebnim partnerstvom, ki pa po ugotovitvah komisije nikoli ni bilo resno mišljeno, vsaj s strani Teša. Resolucija sicer ni pomenila nobenega zakonska akta, kar je pozneje potrdilo ustavno sodišče, a je vsaj neformalno Tešu ponudila zakonske podlage za naložbo.

Pomembnejša odločitev te vlade je tudi sprejemanje zakona o javnem naročanju in uredbi, ki je uvrstila Teš med državna podjetja, ki niso zavezanci za javna naročila. V drugi Janševi vladi je sicer to popravil takratni finančni minister Janez Šušteršič.

V drugi Janševi vladi je takratni finančni minister Janez Šušteršič popravil odločitev, da Teš ni zavezan za javna naročila. Foto: Matej Povše

Politično odgovornost nosita tudi Kontič in Meh

Politično odgovornost po oceni komisije nosijo tudi poslanci in poslanske skupine, ki maja 2009 niso prisluhnili opozorilom, ampak so agresivno podpirali tako investicijo in napadali tiste, ki so na probleme opozarjali. Med njimi so po navedbah komisije poslanske skupine SD, LDS in Zares.

Politično odgovornost nosita tudi takratna poslanca Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta "s poslanskimi vprašanji in vlaganjem predloga zakona o državnem poroštvu pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo".

Premoga ni dovolj, da bi Teš 6 polno obratoval vso življenjsko dobo

Kot je ugotovila komisija, politično odgovornost nosi tudi vlada iz leta 2012, ker se ni pred podporo zakona o poroštvu prepričala o resničnosti in izvedljivosti zavez, ki so jih v zameno za potrditev državnega poroštva za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke dali Teš, HSE in Premogovnik Velenje. "Te zaveze so se že nekaj mesecev po potrditvi poroštva v DZ izkazale za izmišljene," je zapisala komisija.

Vrednost 600-megavatnega projekta se je povzela na 1,4 milijarde evrov, cena premoga pa se po ugotovitvah komisije že zdaj približuje trem evrom na gigajoul. Foto: Bor Slana Zaveze je sicer februarja 2012 določila Janševa vlada, med ključnimi sta bili cena premoga (2,25 evra za gigajoul) in cena projekta (da ne bo presegla 1,3 milijarde evrov).

Vrednost 600-megavatnega projekta se je povzela na 1,4 milijarde evrov, cena premoga pa se po ugotovitvah komisije že zdaj približuje trem evrom na gigajoul.

Obljubljena cena premoga je bila "določena arbitrarno", premoga pa tudi ne bo dovolj, da bi Teš 6 polno obratoval vso življenjsko dobo, je v končnem poročilu še zapisala komisija, ki bo sicer uradno delo končala s potrditvijo poročila na plenarni seji DZ.

Hanžek bi imel izredno sejo

Predsednik komisije Matjaž Hanžek se bo zdaj podal v zbiranje podpisov poslancev za sklic izredne seje DZ. Komisija je za sejo, na kateri bi obravnavali končno poročilo, pripravila tudi tri sklepe.

Med drugim bi DZ vladi predlagal, da kot skupščina SDH naloži, da ta od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Tešu in Premogovniku Velenju.

DZ naj po predlogu komisije tudi ugotovi, da so takrat pristojna ministra Križanič in Lahovnik ter premier Pahor kot posamezni nosilci javnih funkcij politično odgovorni za naložbo ali zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj, saj so s tem izpostavili državo oz. javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem znatnega dela slovenske elektroenergetike - skupine HSE vključno s Premogovnikom.

Pahor se je na poročilo odzval že prejšnji teden, ko je zatrdil, da njegova vlada ni niti začela niti končala tega projekta, prav tako pa v tistem času ni bila sprejeta nobena pomembna odločitev o njegovem financiranju. Prepričan je, da kot premier ni opustil nobenega dolžnega ravnanja. Križanič bo poročilo komentiral po natančni preučitvi, Lahovnik pa se nanj ni odzval. Tudi Kontič je že zanikal kakršnokoli odgovornost, z načrtovano ceno premoga naj bi bil seznanjen in ni imel razloga, da bi o njej podvomil.