Končan: Uhajanje tajnih dokumentov bi moralo biti strogo sankcionirano

Te dni so v javnost prišli podatki o domnevnih nepravilnostih pri finančno-poslovnih odnosih med graditeljem Stožic - podjetjem Grep ter podjetij ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovega sina Damijana. Pri analizi transakcijskih računov je Davčna uprava RS (Durs) ugotovila, da je družba Grep 2. novembra 2010 od ljubljanske občine prejela dobrih 11 milijonov evrov in avgusta lani še skoraj štiri milijone evrov. Del tega denarja naj bi bil nato nakazan družbi Baza Dante, 400.000 evrov pa naj bi končalo na zasebnem računu podjetja KLM Naložbe v večinski lasti ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Podjetje Baza Dante pa ima po poročanju medijev v Ljubljani zemljišče, ki mu je MOL julija 2010 s sprejetim občinskim prostorskim načrtom spremenila namembnost. Namembnost je bila spremenjena iz površin, namenjenih za inštitute, šolstvo in zdravstvo, v stanovanjsko gradnjo.

"Dokumenta z oznako davčna tajnost ne morem komentirati" Generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan je v zvezi z ugotovitvami Dursa glede finančnih transakcij med Mestno občino Ljubljana ter podjetji Grep, Baza Dante in KLM Naložbe dejal, da dokumenta z oznako davčna tajnost ne more komentirati. "Kdor koli ga komentira, pomeni, da se je seznanil z davčno tajnostjo na nezakonit način," je dejal Končan.

"Z davčnega vidika je pomembno le, da korektno plačaš davek" Da nekdo nekaj kupi po nizki ceni in naprej proda po višji, se sicer Končanu v splošnem ne zdi sporno. Z davčnega vidika je pomembno le, da korektno plačaš davek, je poudaril. Problem pa nastopi v primeru, da je nekdo prišel do določene nepremičnine na podlagi notranjih informacij oz. da ima možnost doseči spremembo namembnosti. To pa je korupcija, je povedal.

Ob tem se je Končan vprašal, kako je možno, da je tajni dokument Dursa izpred nekaj mesecev prišel v javnost točno zdaj. "Dokler se vse skupaj ne bo razkrilo, je najbolj problematično to, da je ta dokument prišel v javnost," je poudaril.

Uhajanje tajnih dokumentov bi moralo biti po njegovem mnenju strogo sankcionirano. Res je, da se z njihovo objavo zadovolji javni interes, a ob pomanjkanju poznavanja vseh dejstev se lahko prehitro dela sklepe, je še opozoril Končan.

V Dursu so sicer že v ponedeljek pojasnili, da so dokument z naslovom Naznanilo suma storitve kaznivega dejanja - informacija iz postopkov davčnih nadzorov pri zavezancu za davek Electa Inženiring d.o.o. in povezanih pravnih in fizičnih osebah v skladu z zakonodajo posredovali tudi skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu. Obenem so z vsebino dokumenta seznanili komisijo za preprečevanje korupcije, urad za preprečevanje pranja denarja ter generalno policijsko upravo.

Na Dursu še vedno poteka notranji nadzor Davčna uprava torej ni edina imela dostopa do omenjenega dokumenta, saj je obveščanje drugih organov njena zakonska obveza. Kljub temu v upravi po besedah Iztoka Verdnika iz Dursa še vedno poteka notranji nadzor v zvezi z razkritjem davčne tajnosti, ki so ga pričeli v ponedeljek.

Do tovrstne dokumentacije ima sicer po njegovih besedah dostop samo nekaj ljudi. Je pa po njegovih besedah "simptomatično", da se dokument davčne uprave v javnosti pojavi šele po tistem, ko ga davčna uprava že pošlje drugim organom. Običajno je tudi zelo težko ugotoviti, kdo je nepooblaščenim osebam te dokumente posredoval, je še pojasnil Verdnik.