Koliko rejnikov imamo v Sloveniji in kakšne pogoje morajo izpolnjevati

V Sloveniji je skoraj 700 rejnikov, ki skrbijo za tisoč otrok. Še 230 otrok, za katere starši niso sposobni ustrezno poskrbeti, je nameščenih v družinah, ki izvajajo rejniško dejavnost kot sorodniki.

Ob zadnjem primeru koroških dečkov, ki ju je center za socialno delo odvzel starima staršema, smo preverili, kako v praksi deluje sistem rejniške dejavnosti.

"Sistem rejništva v Sloveniji deluje dobro. Občasno prihaja do določenih odstopanj, tudi do trenj, saj nihče ni zadovoljen ob odvzemu otroka. To je skrajni ukrep, ki ga neradi izvajajo tudi strokovni delavci in si otrok ne upajo odtujiti od staršev. A včasih bi morali to narediti že veliko prej," je ob zadnjem odmevnem dogodku kritičen sociolog in predsednik Rejniškega društva Slovenije Darko Krajnc, ki je tudi sam otroštvo preživel v rejniški družini.

Predsedniku Rejniškega društva Slovenije Darku Krajncu se ne zdi prav, da v medijsko odmevnem primeru odvzema koroških dečkov govorimo o zaščiti malega človeka. "V tem primeru je mali človek otrok. Če bi bile razmere zanju dobre, verjamem, da bi v družini tudi ostala," je prepričan Krajnc, ki je tudi sam odraščal v rejniški družini. Foto: Matej Leskovšek

Krajnc se boji, da bodo zaradi podobnih pritiskov javnosti socialni delavci imeli še težje delo. "Poznamo primere, ko se zaradi nasilja v družini otrok ni odvzelo takoj, temveč je v rejniško družino prišel že poškodovan otrok," ponazori Krajnc, ki se mu zdi nesmiselno govoriti o absolutnih pravicah staršev in starih staršev.

Otrokov edini zagovornik je socialni delavec

"Starši so tisti, ki nastopajo v poziciji moči. Lahko pokličejo odvetnike in novinarje, otrok pa tega ne more. Edini njegov zagovornik je socialni delavec, ki pa je v odnosu do javnosti kastriran, saj ne sme govoriti o osebnih podatkih in občutljivih družinskih okoliščinah. Tudi o razlogih za odvzem otroka ne," pojasnjuje Kranjc.

Odvzem koroških dečkov iz vrtca ocenjuje kot elegantno izpeljan ukrep, če so stari starši odvzemu nasprotovali. V nasprotnem primeru bi lahko otroke v popoldanskem času le s pomočjo policije iztrgali iz rok starih staršev. Kaj je bolj travmatično za otroke, se sprašuje Krajnc.

Rejništvo kot poklic ali dopolnilna dejavnost

Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniško dejavnost opravljal kot edini poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status, so dolžnosti rejnika v razmerju do rejenca enake. Rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic pod pogojem:

• da ima istočasno v rejništvu tri otroke,
• da ni v delovnem razmerju drugod in ne opravlja druge dejavnosti kot glavni poklic, na podlagi katerega je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se mu poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost. Mesečno za tri otroke prejme 1.587 evrov rejnine, poleg tega se mu plačujejo tudi prispevki za socialno varnost v višini 300 evrov.

Rejnica o vzrokih za odločitev

Da postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti ni posebej zahteven, nam je potrdila tudi rejnica Vanja Vidič, ki to dejavnost opravlja od leta 2011.

"Ko sva se z možem odločala, da v življenju narediva nekaj tudi za dobrobit drugih, sva se odločila za rejništvo," pove. Dodala je, da je sama morala pridobiti tudi zdravniško potrdilo o sposobnosti za delo in opraviti razgovor s strokovno delavko in psihologinjo na CSD.

V Sloveniji obstaja okoli 700 rejniških družin, tisoč otrok v rejništvu, tretjina jih živi pri sorodnikih. Čeprav je okoli 150 rejniških družin brez otrok, jih v določenih okoljih primanjkuje. Otroci v rejništvu preživijo v povprečju sedem let. Foto: Thinkstock

Vidičeva je rejništvo sprva opravljala ob redni službi, ki jo je pozneje izgubila. Prav zdaj v rejo pričakuje tretjega otroka in se bo odločila za poklicno opravljanje rejniške dejavnosti.

V Sloveniji primanjkuje strokovnih delavcev

Vidičeva meni, da pomanjkljivosti, ki bi jih lahko izboljšali, najdemo v vsakem sistemu, tudi v rejniškem. Sama sicer zelo dobro sodeluje s strokovno delavko CSD, opaža pa pomanjkanje strokovnih delavcev. Z njo se strinja tudi Krajnc.

"Otrok, ki bi potrebovali pomoč rejnikov, je relativno veliko. A zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev, ki bi opravljali razgovore in obiske problematičnih družin, do tega včasih ne pride," opozarja Vidičeva, ki še pravi, da zgolj zaradi finančne koristi tega poklica ne bi opravljala. "Na prvem mestu zagotovo ni denar, temveč ljubezen do takšnega dela. V službi si dejansko 24 ur. Ne gre le za skrb in delo z otrokom, temveč je nujna tudi komunikacija z družino in sorodniki otroka. Naš cilj je, da otroka povežemo z njegovo družino, kamor se bo lahko nekega dne vrnil," pojasnjuje Vidičeva, sicer tudi prostovoljka v Rejniškem društvu Slovenije.

Odvzem otrok izjemno težka, a včasih nujna zadeva

Primera koroških dečkov ni želela komentirati, saj podrobnosti niso znane. "Odvzemi otrok so izjemno težka zadeva. A v nekaterih primerih je to nujno potrebno, saj moraš zagotoviti varnost otroka," opozarja.

Podatkov o povprečni starosti rejnikov nismo uspeli zaslediti. Po besedah Vidičeve pa starost rejnikov ni ključna. "Zagotovo CSD otrok ne bo izročil 80-letnikom, za izročitev mlajšim in fizično sposobnim rejnikom pa ne vidim ovir. Lahko je nekdo pri 40 letih manj sposoben skrbeti za otroke kot nekdo pri 60 letih," še ponazori.