Torek, 5. 11. 2019, 11.55
5 let
Koga motijo "ženske silhuete" na semaforjih?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,51
29
Napoved, da bodo lahko na semaforjih po novem tudi silhuete v krilih, je v delu javnosti dvignila veliko prahu. A to je bil tudi dan, ko smo spet spregovorili o (plačni) neenakosti med moškimi in ženskami. Ta pa je v Sloveniji iz leta v leto večja.
Po Sloveniji bodo lahko na prehodih za pešce po novem zasvetile tudi ženske silhuete. Ta poteza ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek je v delu javnosti sprožila precej polemik. Ministrica pojasnjuje, da s spremembo zgolj dajejo možnost, da lahko poleg silhuete v hlačah na semaforjih uporabimo tudi žensko silhueto oziroma silhueto v krilu.
"Časi, ko so bile ženske v slabšem položaju, bi morali biti že za nami"
"Časi, ko smo bile ženske obsojene na slabši položaj v družbi, bi morali biti namreč davno za nami. Če je takšna sprememba pravilnika moteča, se lahko vprašamo, kakšna je naša slovenska družba. Kot ministrica pa se bom vsekakor zavzemala, da v prihodnje na državnih cestah postavimo tudi nekaj takšnih znakov, ki jih sprememba omogoča," na kritike odgovarja Bratuškova.
Ustvarjamo škandale, s tem pa reproduciramo status quo
Kako si lahko razlagamo negodovanje nad novimi semaforji v delu družbe? Sociologinja in antropologinja Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, pravi, da se ji zdi tukaj zanimiv in poveden moment, ki govori o neenakosti moških in žensk.
"In to je, da je ena tako preprosta gesta sprožila številne polemike: od tega, da nekateri govorijo, da to reproducira šovinizem, ker je ženska v krilu, do tega, da se ljudje bojijo, da bodo svet zavzele ženske. Ampak nihče od komentatorjev se ne dotakne resničnega razloga neenakosti," pravi.
Dodaja, da spet ustvarjamo škandale in na veliko govorimo, hkrati pa s tem, čeprav je bila to gesta, ki je želela spodbuditi enakost med spoli, v resnici samo reproduciramo status quo.
Dan, ko smo opozorili tudi na enako plačilo med moškimi in ženskami
Naša sogovornica pravi, da je en vidik neenakosti sama reprezentacija, veliko večji kazalnik neenakosti pa je ekonomsko stanje. "Včeraj, ko se je razbohotila ta debata o semaforjih, je bil tudi dan, ki je opozarjal na enako plačilo med moškimi in ženskami. In tudi to so stvari, ki jih je treba naslavljati."
Vse večje plačne razlike med moškimi in ženskami
Zadnji podatki sicer kažejo, da se je plačna vrzel med ženskami in moškimi v Sloveniji v zadnjih letih poglobila najbolj med vsemi državami EU. Potem ko je bila še leta 2010 po podatkih evropskega statističnega urada pri le 0,9 odstotka, je bila leta 2017 že na osmih odstotkih.
Ženske sicer najbolj zaostajajo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter izobraževanju. Je pa situacija v javnem sektorju slabša kot v zasebnem, navajajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Glasna manjšina poplavlja družabna omrežja
Del družbe se v Sloveniji zelo močno senzibilizira, tudi za razlike med bogatimi in revnimi, za podrejenost, pojasnjuje Nika Kovač. "Obstaja pa ena glasna manjšina, ki poplavlja družabna omrežja in vzpostavlja neko drugačno sliko. Vprašanje, koliko ljudi bi to gesto zares opazilo, če ne bi bilo okoli nje takšne zgodbe," dodaja.
Na Dunaju vas čez prehod pospremijo tudi istospolni pari
Prvi semafor z žensko silhueto je v Sloveniji, v Kranju, zasvetil že 8. marca letos, za mednarodni dan žena. V tujini pa so takšni semaforji že stalna praksa.
Na Dunaju so šli celo korak dlje. V duhu strpnosti in vključujoče družbe so pred Evrovizijo leta 2015 na semaforjih namesto zelenega in rdečega možiclja zasvetili heteroseksualni in homoseksualni pari. Oblasti so se ob podpori prebivalcev odločile, da tudi po koncu takšno signalizacijo ohranijo.
Je na kaj podobnega pripravljena tudi Slovenija? Nika Kovač meni, da kadar delamo simbolne premike in kadar se postavljamo za eno temo, se je preprosto treba vprašati, kaj je prav. Reprezentirati neko raznolikost je sestavni del družbe. V resnici celo mislim, da bo do tega prišlo slej kot prej, bodo pa ostale nenaslovljene preostale teme, na primer. revščina.
Zmanjševanje nezavedne pristranskosti
Pred dobrima dvema letoma so semaforji z ženskimi silhuetami zasvetili tudi v avstralskem Melbournu. Kot je takrat povedala Martine Leets iz organizacije Commitee for Melbourne, semaforji promovirajo enakost med spoloma. V ozadju spreminjanja obstoječe ikonografije pa je zmanjševanje nezavedne pristranskosti, ki izhaja tudi iz vsakodnevnih pogledov na prevladujoče moške like.
Ženske imajo le za vzorec spomenikov in ulic
Pri govoru o enakosti pa je povedna še ena realnost. V Ljubljani je od približno 360 spomenikov le približno dva odstotka posvečenih ženskam. Podobno velja za poimenovanje ulic, po ženskah jih nosi ime le tri odstotke, le ena od teh je v središču mesta. Gre za majhno skrito ulico med Maximarketom in Uršulinskim zavodom, poimenovana pa je po Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici in skladateljici iz 19. stoletja.
29