Četrtek,
7. 11. 2013,
14.18

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Maribor ribe

Četrtek, 7. 11. 2013, 14.18

8 let, 8 mesecev

Ko te ob mambi spreleti srh, a ne moreš umakniti pogleda

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
"V boljših časih je Akvarij - Terarij letno obiskalo tudi 100 tisoč ljudi, danes pa okrog 30 tisoč."

To o zanimanju za ogled najbolj strupenih kač in drugih plazilcev ter velike zbirke rib z vseh koncev vodnega sveta v mariborskem Akvariju - Terariju, ki praznuje 60 let, pove njegov vodja Branko Kolar.

Začetek z razstavo tropskih rib "Začetki Akvarija - Terarija v Mariboru segajo v leto 1953, ko je ustanovitelj Vilko Rechberger prišel na idejo o razstavi tropskih rib, ki bi sčasoma prerasla v postavitev akvarija. Za obsežnejšo zbirko ni bilo denarja, temveč le ribe, značilne za območje tedanje Jugoslavije. Z nekaj eksotičnimi primerki, ki so jih darovala društva akvaristov," se v preteklost vrača Branko Kolar.

Dobro so izkoristili bližino Jadranskega morja ter začeli sodelovati z lokalnimi ribiči in rovinjskim akvarijem, z izmenjavami pa so v mariborski akvarij začele prihajati ribe od vsepovsod, tako da je danes na ogled že 120 vrst rib z vseh celin. Obiskovalce najbolj pritegnejo južnoameriške roparice piraje, stekleni somi, električna jegulja, ki lahko sproži do 650 voltov napetosti, in labirintovke, ki morajo dihati atmosferski zrak.

Do terarija zaradi finančnih težav ribogojnice "Terarij je nastal bolj po naključju, ko se je ribogojnica znašla v finančnih težavah. Ob tem smo v akvariju naredili odmevno razstavo Kače na Slovenskem. Tako je padla odločitev, da se z rušenjem ribogojnice in preureditvijo prostorov postavi še terarij," Kolar razlaga začetke terarija 40 let pozneje.

Ko sta združena strahospoštovanje in občudovanje V terarijskem oddelku je razstavljenih več kot 50 vrst plazilcev, dvoživk in žuželk. Gre za eno večjih zbirk strupenih kač v Evropi, saj so med njimi tudi najbolj smrtonosne kače na svetu: zelena mamba, kobra in različne vrste mokasink. "Ljudje prihajajo s strahospoštovanjem, hkrati pa z veseljem," dodaja Kolar, diplomant Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je že kot 12-letni fant opravljal prakso v Terariju - Akvariju in mu ostal zvest vso svojo delovno dobo.

Za varnostne ukrepe dobro poskrbljeno V terariju na prvo mesto postavljajo varnost in Kolar zagotavlja, da so lahko obiskovalci popolnoma brez skrbi. V 22-letni zgodovini terarija se še ni zgodilo, da bi kakšna kača pobegnila ali da bi se zgodil drug neprijeten pripetljaj. Imajo pa pripravljene serume, če bi se zgodila kakšna nesreča.

Najbolj lačni tigrasti pitoni Matej Pušenjak je leto dni oskrbnik v mariborskem Terariju - Akvariju. Za najbolj lačne "stanovalce" razglasi tigraste pitone. Sreča je, da se hranijo le enkrat v treh tednih, v nasprotju s krokodilom, ki je lačen vsak drugi dan,ko se naje rib, perutnine in govejega srca. Pušenjak še pravi, da je treba živali dobro poznati. Če je na primer kakšna strupenjača vznemirjena, je ni priporočljivo hraniti.

Med ribami in kačami do pokoja Cvetka Žunko je že 37 let blagajničarka v Terariju - Akvariju in čez dva meseca odhaja v pokoj. Pravi, da je bilo v tem času ogromno anekdot. Najbolj se ji je v spomin vtisnila zgodba fanta, ki je vsak dan z vlakom iz Celja prihajal v posebno šolo za gluhoneme. Cvetka ga je sprejela že uro pred odprtjem, da ni čakal na mrazu. Še danes sta v stiku in pripeljal ji je pokazat tudi ženo in otroka.

Dotrajana stavba in prostorska stiska A samo od lepih spominov in anekdot ter priljubljenosti med obiskovalci mariborski Akvarij terarij, za katerega skrbi občinsko podjetje Nigrad, na dolgi rok ne bo mogel (pre)živeti. Stavba, ki ni bila namensko grajena za to, je dotrajana, prostorska stiska je velika. Pridobili so že celo gradbeno dovoljenje za novo stavbo, a so projekt zaradi pomanjkanja denarju v času krize morali ustaviti.