Petek, 6. 7. 2018, 10.41
6 let, 4 mesece
Kip pokojnega Janeza Drnovška ostaja v Zagorju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo svojcev pokojnega predsednika republike Janeza Drnovška, ki so zahtevali odstranitev njegovega kipa v Zagorju ob Savi. Kip tako ostaja na svojem mestu, prav tako bo mestni park v Zagorju še naprej lahko nosil njegovo ime. Zastopnica Drnovškovega sina Urša Chitrakar ob tem opozarja na dvoličnost občine.
Doprsni kip dolgoletnega slovenskega premierja in nekdanjega predsednika republike Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008, po Drnovšku pa so poimenovali tudi mestni park. Drnovškovi svojci se s tem niso strinjali, pozvali so k premišljeni uporabi Drnovškovega imena, a občina tega ni upoštevala, zato se je Drnovškov sin Jaša Drnovšek obrnil na sodišče.
Drnovškov sin zahteva razveljavitev poimenovanja parka in odstranitev kipa
Zahteval je razveljavitev poimenovanja parka po očetu in odstranitev kipa, čemur je januarja 2012 pritrdilo trboveljsko okrajno sodišče ter občini naložilo, da kip odstrani in iz naziva parka izbriše Drnovškovo ime. Sodišče je tedaj pojasnilo, da ima javnost pravico do izražanja spoštovanja le toliko časa, dokler ta ne omejuje pravice svojcev do pietete.
Višje sodišče, na katero se je pritožila zagorska občina, je nato odločilo drugače. Sodbo sodišča prve stopnje ter tožbeni zahtevek glede odstranitve kipa in poimenovanja mestnega parka je zavrnilo z utemeljitvijo, da tako postavitev kipa kot poimenovanje mestnega parka ne posegata v pravice svojcev do pietete, niti ni prišlo do posega v osebnostne pravice in druge človekove pravice.
Enako je menilo vrhovno sodišče, ki je zavrnilo revizijski zahtevek svojcev pokojnega Drnovška, zdaj pa še ustavno sodišče, ki je zavrnilo ustavno pritožbo Jaše Drnovška zoper sodbo vrhovnega sodišča.
Ustavni sodniki so ustavno pritožbo zavrnili
Ustavni sodniki so pritrdili argumentaciji višjega in vrhovnega sodišča, da postavitev kipa in poimenovanje parka pomenita dopusten poseg v pritožnikovo pravico do pietete. Stopnja posega, ki jo mora določena oseba trpeti, ko gre za izražanje o njej, je namreč po mnenju ustavnega sodišča večja, če gre za javno osebo, in še toliko bolj, če gre za osebo, ki spada v del izvršilne oblasti.
Prav tako so za ustavno sodišče ustavnoskladna stališča, da v primeru, ko gre za uporabo imena in podobe najbolj izpostavljenih javnih oseb, še posebno tistih, ki so imele pomembno vlogo pri nastanku države in izjemen vpliv na družbo, te osebe le izjemoma uživajo varstvo pri samostojnem odločanju o uporabi svojega imena in podobe.
Februarja letos je minilo deset let od smrti Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika republike in dolgoletnega predsednika vlade.
"Tudi če si oseba v takem položaju ne želi več pozornosti javnosti ali tega kasneje ne želijo več svojci, sta že po naravi stvari ime in podoba take osebe postala predmet splošne in proste uporabe, če se s tem ne posega v njene upravičene premoženjske in nepremoženjske interese," so zapisali ustavni sodniki.
Dodali so, da želi javnost Drnovška s postavitvijo kipa in poimenovanjem parka ohraniti v kolektivni zavesti. Ker po mnenju ustavnih sodnikov z izpodbijanima sodbama višjega in vrhovnega sodišča nista bili kršeni pritožnikovi pravici iz 35. in 22. člena ustave, so ustavno pritožbo zavrnili.
Odločitev sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti
Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat, ki sta podali odklonilni ločeni mnenji. Etelka Korpič – Horvat in Rajko Knez sta podala pritrdilni ločeni mnenji.
Odvetnica Jaše Drnovška Urša Chitrakar je poudarila, da je ustavno sodišče postavitev kipa sicer prepoznalo kot poseg oblasti, v tem primeru občine, v pravico do pietete in ugotovilo, da pri tem ne gre za izvrševanje svobode izražanja, saj občini kot nosilki oblasti taka pravica ne pripada.
"Žal se sodišče ni jasno opredelilo, zakaj je tak poseg občine v pravico posameznika dopusten in po katerih kriterijih je to dopustnost presojalo," je poudarila odvetnica. Hkrati je poudarila, da se je v postopku izkazalo, da sta bila postavitev kipa in poimenovanje parka izvedena v nasprotju z ugotovljeno voljo in prepričanji pokojnega Janeza Drnovška ter v nasprotju z izrecno voljo njegovih bližnjih, o čemer je bila občina Zagorje ob Savi obveščena, preden je izvedla oba posega.
Župan zadovoljen, da bosta kip in ime parka lahko obstala
Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je poudaril, da sta postavitev kipa in poimenovanje parka odraz spoštovanja do Drnovškovega dela. "To smo v teh desetih letih tudi dokazali. Iz tega nismo naredili kakšne turistične znamenitosti," je dejal Švagan, ki meni, da so domačini kip in park vzeli za svoja, zato je zadovoljen, da bosta lahko obstala.
"Če se občina ne bi spomnila na Janeza Drnovška, bi bil danes najbrž pozabljen," je dodal župan. Februarja letos je sicer minilo desetletje od smrti Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika republike in večkratnega predsednika vlade.
