Ponedeljek, 7. 8. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Sanacija potoka Tojnica: pripravljalna dela v teku, začetek verjetno jutri #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Medtem ko Kemis začenja sanacijo majhnega odseka potoka Tojnica, se predvsem ribiči bojijo, da se bo s tem korakom sanacija tudi končala in bo celjenje ran, ki jih je povzročil majski požar, prepuščeno naravi. Nihče pa danes ne zna povedati, kakšno škodo je iztekanje strupov v Tojnico in Ljubljanico pravzaprav povzročilo obema vodotokoma.
Odgovarjamo na vprašanja:
- Zakaj nas mora stanje v Tojnici in Ljubljanici skrbeti?
- Kolikšna je škoda v vodotokih?
- Zakaj je Arso izdal le delno odločbo?
- Lahko gre pri primarni sanaciji kaj narobe?
- Kaj sledi prvi fazi sanacije?
- So predlagani ukrepi za strokovnjake sprejemljivi?
- Kdaj bosta Ljubljanica in Tojnica v stanju kot pred požarom?
Kemis naj bi danes med 8. in 10. uro začel s sanacijo Tojnice, a je slabo vreme odmaknilo začetek del. Delavci Kemisa in VGP Drava so sicer začeli s postavljanjem cevi in pripravljalnimi deli, a sanacija se najverjetneje ne bo začela.
"Začenjamo s pripravljalnimi deli, a Tojnica je danes precej visoka. Koliko bomo lahko naredili, bo odvisno od tega, kako hitro bo se bo vodostaj znižal", pravi direktor Kemisa Emil Nanut.
Tudi predsednik Ribniške družine Vrhnika Vladimir Mikec po jutranjem ogledu potoka pravi, da sta zaradi včerajšnjega neurja povečana vodostaj in kalnost potoka ovira za izlov rib. "Voda se je zvišala za pol metra in je kalna, kar onemogoča, da bi ribiči pri elektroizlovu lahko primerno usmerili anodo," pravi.
Morda se bo stanje izboljšalo že danes popoldne, saj potok hitro odteče, pravi, a najverjetneje bodo ribe lovili jutri. Ribiči imajo sicer z odlovom za kakšno uro dela.
Najprej izsušitev in izlov rib
Prvi dan bodo v sodelovanju z vrhniškimi ribiči izlovili ribe, preusmerili vodo v Tojnici mimo območja sanacije ter osušili odsek, na katerem bodo izvajali sanacijo. Jutri naj bi nato začeli izsesavanje onesnaženega mulja. Sanacija, ki jo bodo izvajali vsak dan med 6. in 20. uro, naj bi bila končana do petka ali najpozneje prihodnjega ponedeljka.
Preusmeritev vode iz Tojnice in izsušitev struge bodo, če se bo vodostaj potoka že dovolj znižal, izvedli jutri.
Ob začetku sanacije odgovarjamo na nekaj vprašanj v zvezi z onesnaženjem, ki je po majskem požaru vode v okolici Kemisa.
Zakaj nas mora stanje Tojnice in Ljubljanice skrbeti?
Poleg samoumevne potrebe po skrbi za naravo je pomembno tveganje prenos onesnaževal v prehranjevalno verigo.
Ribiška družina Vrhnika opozarja, da ni znano, kaj je po požaru ostalo v ribjem življu v Tojnici in Ljubljanici (onesneževanje je, spomnimo, doseglo tudi Ljubljano) ter kaj je obstalo v mulju obeh vodotokov. Opozarjajo, da so delavci s pivniki odstranjevali oljno goščo in vidno onesnaženje, težava pa so vodotopne kemikalije in kemikalije, ki so težje od vode ter so se usedle v mulj.
"Sprašujemo se, ali je katera od pristojnih institucij odvzela vzorce sedimenta tako v Tojnici kot v Ljubljanici. Vse te kemikalije so neznanka in so mogoča tempirana bomba za okolje," so ribiči navedli v poročilu o požaru. Hkrati so v strahu pred mogčimi posledicami za zdravje članom priporočili, da naj ne uživajo rib, ulovljenih dolvodno od mesta požara oziroma izliva Tojnice v Ljubljanico.
Preberite še:
Bodo Vrhničani zaradi požara v Kemisu lahko vlagali kolektivne odškodninske tožbe?
Tojnica teden dni po požaru ...
... in včeraj
Kolikšna je škoda v vodotokih?
Medtem ko o okoljski škodi, povzročeni vodam, kamor se je iztekala požarna voda s primesmi onesnaževal iz Kemisovega skladišča, ni dvoma, Arso o škodi biotski raznovrstnosti (torej živalskim in rastlinskim vrstam) še ni odločil, saj njen obseg še ni znan.
Mnenje Zavoda RS za varstvo narave je, da je škoda nastala, in sicer:
- domnevajo, da je potok Tojnica trenutno brez bentoških organizmov (organizmi, ki so pomembni za samočistilne procese vodotoka),
- drastično so prizadeti procesi primarne produkcije, porušene so prehranjevalne verige, v katere so vpete vrste višjih vodnih organizmov,
- prizadete so tudi bentoške združbe dolvodno od izliva Tojnice v Ljubljanico (na dolžini okoli 700 metrov dolvodno, do izliva Črne mlake),
- požar je imel uničujoč vpliv na nekatere ribje vrste v Tojnici (nežica, ščuka, činklja), te so iz potoka izginile, ter je prizadel habitat zavarovanih ribjih vrst v Ljubljanici (platnica, sulec, činklja in druge), ki so zaradi povečane koncentracije škodljivih snovi izgubile prehranski in drstitveni habitat.
A za zdaj lahko navajajo le domneve o škodi. Prvi razlog za to je pomanjkanje vhodnih podatkov o resničnih značilnostih in stopnji onesnaženja, drugi pa dejstvo, da se bodo posledice pokazale s časovnim zamikom, pravijo.
V Tojnico (fotografija je nastala včeraj ob Kemisovem obratu) se je kakšen teden dni po požaru vrnilo življenje, a strokovnjaki opozarjajo, da je prehranski in drstitveni habitat za nekatere ribje vrste uničen.
Kdaj bo Arso Kemisu izdal "končno" odločbo?
Ko bo imel več podatkov o škodi za biotsko raznovrstnost. Iz mnenja zavoda za varstvo narave, ki je bil ena od podlag za Arsovo delno odločbo in ki smo ga pridobili, je mogoče razbrati, da opravljajo podrobnejšo analizo onesnaževal, ki so se zajedle v brežino Tojnice. Na podlagi teh podatkov bodo določili postopek sanacije in potrebne ukrepe, navaja zavod.
Lahko gre pri primarni sanaciji kaj narobe?
Na direkciji za vode in zavodu za varstvo narave so opozorili, da naj se ob tehničnih posegih v strugi ne razkrivajo plasti onesnaženega sedimenta, s čimer bi se onesnaževala spet sproščala v Tojnico in nato v Ljubljanico.
"Iz Tojnice naj se onesnaženje posname le površinsko. Težke kovine se usedajo, zato organizmom v vodi ne bodo dostopne," v mnenju predlaga zavod za varstvo narave, ki meni, da bo to najtežji del prvega dela sanacije.
Na zavodu za ribištvo so kritični do sanacijskega programa, ki ga je pripravil Kemis. Med drugim so v podjetju kot merilo učinkovitosti sanacije predvideli prisotnost sončnega ostriža, ki pa je pri nas tujerodna vrsta in ga je treba odstranjevati iz voda, opozarjajo.
Računam, da bomo prihodnje sanacijske ukrepe, ki jih Arso še ni potrdil, lahko še nadgradili, kritikom sanacijskega programa odgovarja direktor Kemisa Emil Nanut.
Kemis je v programu, kot je razvidno iz delne odločbe Arsa, po primarni sanaciji predlagal še dopolnilno in kompenzacijsko sanacijo ter monitoring. V okviru prve predlagajo vbrizganje mikroorganizmov, ki razgrajujejo onesnaževala, v rečno dno ali ekoremediacijo s pomočjo rastlin (eden od ukrepov ekoremediacije so rastlinske čistilne naprave). V okviru kompenzacijske sanacije pa Kemis predlaga ponovno naselitev ribjih vrst.
Ukrepe mora pred začetkom izvajanja z novo odločbo potrditi Arso. Kdaj to bo, na agenciji ne znajo predvideti. Teoretično niti ni nujno, da bodo Kemisu naložili še dodatne ukrepe. Predvsem vrhniški ribiči se bojijo, da bo s sanacijo tega odseka sanacija tudi končana. Direktor Kemisa Emil Nanut pa na očitke o neprimernih ukrepih odgovarja tako: "Druga in tretja faza sanacije sta v sanacijskem programu navedeni le okvirno in zato računam, da bomo ta del sanacijskega programa imeli možnost še nadgraditi."
Kemis v sanacijskem programu ocenjuje, da ga bo ta stal okrog 200 tisoč evrov.
So predlagani ukrepi za strokovnjake sprejemljivi?
Vrhniški ribiči menijo, da bi namesto izsuševanja struge morali to premakniti na območje stran od onesnaženega dela.
Do programa ukrepov so kritični tudi v zavodu za ribištvo, kjer menijo, da ni dovolj strokovno usklajen. Kot pravijo, je na primer kot merilo uspešnosti kompenzacijske sanacije (naseljevanja rib) navedena prisotnost sončnega ostriža. A ta riba je v Sloveniji tujerodna vrsta in jo je treba iz vodotokov in vodnih teles odstranjevati, ne pa jo vanje naseljevati, opozarjajo.
"Če bi bil sanacijski program pred izdajo odločne strokovno usklajen, takšnih zapisov ne bi bilo," menijo na zavodu. Na Arsu pa pravijo, da ta del sanacije še ni potrjen: Kemis je predlagal ukrepe, katerim pa Arso ni dolžen slediti.
Kdaj bosta Ljubljanica in Tojnica v stanju kot pred požarom?
Kemisov program predvideva, da naj bi - če bo program Arso seveda potrdil - sanacija trajala do leta 2020.A "okrevanje" reke bo dolgotrajno, vse od požara opozarjajo strokovnjaki. Tako ribiči kot zavod za varstvo narave predlagajo desetletni redni monitoring.
Za Ljubljanico pa na zavodu za varstvo narave v mnenju navajajo, da trenutno ne morejo presoditi, v kolikšnem času se bodo vrnile bentoške združbe, ki ji bodo vrnile samočistilno sposobnost, niti tega, kdaj bo ta rečni odsek znova ugoden z vidika drsti in prehranjevanja za navedene vrste rib.
