Bodo Vrhničani zaradi požara v Kemisu lahko vlagali kolektivne odškodninske tožbe?

Medtem ko ponekod v tujini že poznajo prakso kolektivnih tožb, te v Sloveniji še niso mogoče. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, je pripravilo predlog zakona, ki naj bi omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. Bodo lahko Vrhničani, ki jih je pred kratkim prizadel požar v Kemisu, odškodninske tožbe vlagali že po novem zakonu?

Vrhničani bi morebitne odškodninske tožbe zaradi požara v Kemisu lahko po sprejetju zakona vložili kolektivno.

Vrhničani bi morebitne odškodninske tožbe zaradi požara v Kemisu lahko po sprejetju zakona vložili kolektivno. Foto: Gregor Pavšič

Predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki ga je v četrtek sprejela vlada, uvaja kolektivno odškodninsko tožbo, ki bo omogočala zbiranje zahtevkov posameznikov in skupno uveljavljanje pred sodiščem v civilnem postopku. Zakon bo po navedbah vlade omogočil lažje uresničevanje pravic oškodovancev v primerih množičnih oškodovanj.

Vlada želi več

V številnih evropskih državah so kolektivne tožbe omejene le na potrošniške spore, v Sloveniji pa bi bile po predlogu zakona mogoče tudi v primeru:
- kršitev pravic vlagateljev,
- finančnih storitev,
- varstva konkurence,
- varstva okolja
- in kršitev pravic delavcev.


Morda vas zanima še:

Sodba je padla: Volkswagen bo dizelska afera v ZDA stala vsaj 13,5 milijarde evrov


Množična oškodovanja potrošnikov so lahko posledica različnih dogodkov, na primer nepravilnosti v odnosu do potrošnikov, ali dogodkov, kot je zadnji primer, ko je zagorela v tovarni Kemis na Vrhniki. 

V Sloveniji v nasprotju s tujino še ni mogoče vlagati kolektivnih tožb v smislu, da bi na primer na podlagi tožbe potrošniške organizacije poplačali več potrošnikov ali drugih oškodovanih oseb. Tožbo lahko vloži le posameznik, nato pa sodišče na primeru vzorčne sodbe presoja tudi preostale tožbene zahtevke v isti zadevi.

Čeprav je pravosodni minister Goran Klemenčič ob včerajšnji predstavitvi predloga zakona o kolektivnih tožbah dejal, da bi bila zadeva Kemis lahko tipičen primer vlaganja kolektivnih tožb, "je treba vedeti, da bo zakon veljal za naprej". Z njim se ne strinja odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Čeprav je pravosodni minister Goran Klemenčič ob včerajšnji predstavitvi predloga zakona o kolektivnih tožbah dejal, da bi bila zadeva Kemis lahko tipičen primer vlaganja kolektivnih tožb, "je treba vedeti, da bo zakon veljal za naprej". Z njim se ne strinja odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Foto: Matej Leskovšek Za množična oškodovanja je značilno, da so zahtevki posameznikov nizki. Premoženjska vrednost spora je tako pogosto prenizka, da bi potrošniki tvegali visoke stroške sodnega postopka. Številni oškodovanci oziroma žrtve nedopustnega ravnanja ostanejo trajno prikrajšani za svojo pravico.

Po drugi strani je skupna vrednost posamezno sicer nizkih zahtevkov visoka, s tem pa je posledično visoko tudi protipravno okoriščanje kršitelja. Ker se kršitelj lahko zaveda, da v večini primerov oškodovanci ne bodo sodno uveljavili svojih zahtevkov, bo to protipravno okoriščanje v večini primerov tudi dokončno.

Zakon bi lahko streznil kršitelje

"To je zagotovo korak v pravo smer. Po obligacijskem zakoniku je bilo sicer mogoče kolektivne tožbe, pod zelo ostrimi pogoji, vlagati že zdaj, a v praksi tovrstnega primera ne poznam," vladni predlog zakona komentira odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.

Ob tem pojasnjuje, da se slovenski predlog razlikuje od ameriške zakonodaje, kjer se enemu tožniku pridružijo preostali v istem primeru, nato pa se vodi ena tožba. Slovenski predlog predvideva ustanovitev ad hoc organizacije, ki v imenu oškodovancev vloži kolektivno tožbo. To lahko naredi tudi že obstoječe društvo, ki zastopa oškodovance.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pojasnjuje, da bodo Vrhničani morebitne odškodninske tožbe lahko vlagali kolektivno. Če bo seveda zakon o kolektivnih tožbah sprejet v predvidenem predlogu in v doglednem času. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pojasnjuje, da bodo Vrhničani morebitne odškodninske tožbe lahko vlagali kolektivno. Če bo seveda zakon o kolektivnih tožbah sprejet v predvidenem predlogu in v doglednem času. Foto: Ana Kovač Da predlog ne predvideva vložitve kolektivne tožbe samo v potrošniških sporih, temveč tudi v drugih primerih, se zdi Kovačič Mlinarju smiselno.

"Posamezen zahtevek za odškodnino je pogosto zelo majhen, stroški odvetnikov in taks pa nesorazmerno visoki. V združenih tožbah gre tako za racionalno potezo," pojasnjuje. Upa, da bo zakon kršiteljem pognal strah v kosti, saj se z njim moč oškodovancev bistveno povečuje.

Posledice za zdravje Vrhničanov še niso znane

Čeprav bo zakon veljal za naprej, to v primeru morebitnih vlaganj odškodnin krajanov Vrhnike zaradi požara v Kemisu ne velja. To pomeni, da bi ti morebitne tožbe lahko vlagali tudi po novem zakonu, če bo ta potrjen v državnem zboru.  

"Škoda še nastaja in ni dokončno znana. Tudi posledice za zdravje ljudi še niso znane, zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe še ni stekel. Ko bodo posledice ovrednotene, bo zakon verjetno že veljal, takrat pa bodo oškodovanci lahko vložili tožbe po novem zakonu," pojasnjuje Kovačič Mlinar.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano