Ponedeljek, 22. 5. 2017, 17.23
7 let, 1 mesec
Kemis: Uradno neškodljiv obrat, v katerem pa je gorel 14 let prepovedani herbicid?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,45
9
Vrhniški Kemis je bil uradno obrat, ki ob izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ni pomenil niti majhne nevarnosti za okolje, zato je bilo njegovo vodstvo tudi imuno proti strogim pravilom 40 let stare evropske direktive Seveso. Kljub temu je v požaru, ki ga lastniki Kemisa do zdaj še niso komentirali, očitno gorel tudi 14 let prepovedani strupeni herbicid.
Še vedno ni znano, katere snovi so pred dobrim tednom dni gorele v tovarni Kemis na Vrhniki.
Odpadki iz Kemisa na uničenje v tujino, Arso še nima analiz #foto #video
Pogumna četa gasilcev preprečila veliko katastrofo
Arso pomirja: Seznam snovi iz požara ni uničen
Prvi teden po požaru v tovarni Kemis pri Vrhniki in Sinji Gorici krajani prizadetega območja še vedno čakajo odziv lastnika tovarne in države. Po osmih dneh se na nesrečo še niso odzvali lastniki Kemisa, torej ne njihov stoodstotni lastnik Gorenje s predsednikom uprave Franjem Bobincem (podjetje se je odzvalo s sporočilom na spletni strani), niti država kot delni lastnik Gorenja. Vrhničani se jezijo, zakaj je lanska problematika z migrantskim centrom v mesto privabila državni vrh, požar v tovarni s kemičnimi odpadki pa ne. Predsednik, premier in pristojni ministri so do zdaj molčali. Izjema je bil le obisk ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, ki pa je bil povsem neuraden.
Teden dni po požaru še ni znano, kaj je v njem v resnici zgorelo. Kmalu po dogodku je direktor Kemisa Emil Nanut poudarjal, da je seznam skladiščenih materialov skupaj z računalnikom zgorel in da zato seznama ne more posredovati. Kot so nam povedali na Arsu, se takšno popolno uničenje seznamov ne more zgoditi. Za vsak nakup ali prodajo snovi v tujino obstaja listina, ki roma na Arso in tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Na Arsu zatrjujejo, da zbirajo dokumentacijo in da bodo lahko sestavili seznam škodljivih snovi.
Je res gorel tudi 14 let prepovedani herbicid?
Tako strokovnjake kot tudi predstavnike Arsa so presenetili posamezni elementi, ki so jih zaznale uradne meritve nekaj dni po nesreči v bližnjem potoku Tojnica. Analize je opravil ustrezno akreditiran laboratorij v Novem mestu, kot prvi pa je na daljšem seznamu snovi s prstom na strupeni atrazin pokazal eden od najbolj znanih slovenskih mikrobiologov Gorazd Janez Pretnar. Ta herbicid je namreč v Sloveniji prepovedan že od leta 2003, Pretnar pa je bil v krogu strokovnjakov, ki so se zavzemali za njegovo prepoved.
Pristojni organi bodo zbrali dokumente in sestavili seznam snovi, ki so zgorele v Kemisu, obljubljajo na Arsu.
Arso: Sledi atrazina so nas negativno presenetile
Leta pozneje so se pojavili številni namigi, da ta herbicid v Slovenijo uvažajo na črno, saj se je njegova vrednost v podtalnici višala iz leta v leto. Očitno ga v 14 letih še niso izkoreninili.
"Presenečeni smo tudi sami, tega herbicida ne bi smelo več biti. Njegov izvor bomo vsekakor raziskali. Morda ga je kak kmet našel doma in ga nesel shranit v Kemis. Vsekakor bomo to raziskali," so nam povedali predstavniki Arsa.
Sobotni protest sredi Vrhnike. Domačine jezi nejasnost, prav tako neodzivnost države. Želeli bi obisk ministrice za zdravje, saj je njeno ministrstvo pristojno za ljudi, Arso pa načeloma le za okolje in prostor.
Zakaj Kemis ni deloval pod strogo evropsko direktivo Seveso?
Podjetje Kemis ima okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje in predelavo vseh vrst nevarnih odpadkov, izjema so le eksplozivni in radioaktivni odpadki. Družba je torej ustrezno opremljena s fizičnimi varnostnimi mehanizmi tudi za ukrepanje v primeru nesreč.
Na drugi strani pa Kemisa po podatkih Arso z dne 17. aprila 2017, ne najdemo med družbami, ki v Sloveniji delujejo pod tako imenovano direktivo Seveso. Ta je v primerjavi z omenjenim okoljevarstvenim dovoljenjem usmerjena v usposobljenost vodilnega kadra podjetja, da se zna pravilno odzvati v kritičnih razmerah, da pripravlja ustrezne zapisnike skladiščenih materialov in podobno.
To sicer ne pomeni, da vodstvo Kemisa ni bilo dovolj usposobljeno, saj je obveznost spoštovanja direktive povezana tudi s količino posamezne nevarne snovi iz te direktive. Skladno z direktivo pa je odgovornost upravljalca objekta, da glede na razpoložljive snovi poskrbi za ustrezno umestitev objekta.
Zgodba direktive Seveso se je začela leta 1976, ko se je po eksploziji v tovarni pesticidov v italijanskem mestu Seveso zgodila naravna katastrofa. Pozneje so znanja iz vseh naslednjih nesreč združili v drugo izdanje direktive, leta 2012 pa še v direktivo Seveso III. Njene standarde danes v državah Evropske unije dosega več kot 10 tisoč podjetji, ki uporabljajo nevarne snovi v velikih količinah.
Kemis je bil uradno obrat, v katerem ni bilo niti majhnega tveganja za okolje
Kemis je imel skladišča, ki bi po velikosti lahko sprejela do okolja nevarne, strupene in lahko vnetljive snovi. Ob izdaji okoljevarstvenega dovoljenja pa je bila njihova količina celo pod pragom, ki bi jih uvrstila med obrate s tveganjem za okolje, sporočajo z Arsa.
Kemis, v katerem je mesečno zagorelo v povprečju enkrat ali dvakrat, kjer niso imeli 24-urne varovalne službe in kjer je že prvi neukročen požar povzročil ekološko smrt bližnjega potoka, uradno ni bil obrat, nevaren za okolje.
Nevarne snovi iz direktive Seveso, ki jih je ob vlogi hranil Kemis
|
|
Količina za razvrstitev med obrate manjšega tveganja |
Količina za razvrstitev med obrate velikega tveganja |
Maksimalna skladiščena količina (št. ton) v Kemisu |
Vrsta odpadkov, ki spadajo v skupino |
|---|---|---|---|---|
|
Nevarno za okolje (R50, R50/3) |
100 |
200 |
1 |
Pralne raztopine, sintetična olja, farmacevtski izdelki, onesnažena embalaža |
|
Nevarno za okolje (R51/53) |
200 |
500 |
70 |
Pralne raztopine, sintentična olja, farmacevtski izdelki, onesnažena embalaža |
|
Strupeno |
50 |
200 |
10 |
Strupene kemikalije (npr. cianidi) |
|
Lahko vnetljive (tekočine) |
5000 |
50000 |
300 |
Organska topila |
Direktiva bi od Kemisa zahtevala prav tisto, kar danes domačini najbolj pogrešajo
Medtem ko so v Kemisu po besedah direktorja zapisniki o hranjenih snoveh zgoreli in tudi teden dni po požaru ni znano, kaj vse je v njem pravzaprav zgorelo, omenjena direktiva natančno določa prav postopke v podobnih primerih. Vsako podjetje je dolžno med drugim javnosti omogočiti stalen dostop do vsega seznama snovi, materialov oziroma odpadkov v podjetju. Seznam mora biti seveda na voljo tudi v elektronski obliki, spravljen torej na strežniku, daleč od ognjenih zubljev.
Prebivalcem na območju tovarne, ki bi jih morebitna nesreča lahko prizadela, morajo taka podjetja samostojno, torej brez prošnje domačinov, redno pošiljati informacije o varnostnih ukrepih in potezah v primeru večje nesreče. Če se ta zgodi, mora podjetje s seznama direktive Seveso pristojnim organom pojasniti okoliščine nesreče in tudi seznam vključenih nevarnih snovi. Kemis tej direktivi zaradi majhnih količin ni bil primoran slediti. Na Arsu so nam na vprašanje, ali bi lahko po že pridobljenem okoljevarstvenem dovoljenju v skladišča namestili večje količine nevarnih snovi, odgovorili, da morajo biti vsi taki nakupi zabeleženi in da bo tudi to področje del preiskave požara.
9