Ponedeljek,
11. 1. 2016,
19.50

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Karl Erjavec Jožef Horvat Peter Vilfan Milan Brglez

Ponedeljek, 11. 1. 2016, 19.50

8 let, 7 mesecev

Kdo bo odletel: Karl Erjavec ali Jožef Horvat?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Zunanji minister Karl Erjavec je predsedniku odbora za zunanjo politiko Jožefu Horvatu grozil, da bo odstavljen, če bo zahteval njegovo interpelacijo.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je po naših informacijah predsedniku parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožefu Horvatu grozil, da bo poskrbel za njegovo odstavitev z mesta predsednika odbora, če bo ta zahteval njegovo interpelacijo.

Interpelacija zoper ministra Erjavca je bila s podpisi poslancev NSi in SDS prejšnji teden kljub temu vložena. Poslanci dveh opozicijskih strank ministru med drugim očitajo vodenje zgrešene zunanje politike, vrsto nepremišljenih izjav, sporno kadrovanje na ministrstvu ter neupoštevanje splošnih usmeritev državnega zbora.

Glede na politična razmerja in dejstvo, da se nikomur iz koalicije glede na javnomnenjske ankete ne izplača na predčasne volitve, se Erjavec sicer nima česa bati, se pa glasovi o upravičenosti interpelacije tiho slišijo tudi iz vrst koalicijskih poslancev.

Bo Erjavec zahteval "Horvatovo glavo"? Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) Horvata že novembra opozoril, da bo Erjavec v primeru interpelacije verjetno zahteval Horvatovo glavo.

Na takšne Erjavčeve namene gre sklepati tudi iz izjave Petra Vilfana, poslanca Erjavčeve stranke DeSUS, ki je ob interpelaciji, ki sta jo predstavila Horvat in poslanec SDS Andrej Šircelj, dejal: "Tisto, kar mene zanima, pa je to: Ali bo predsednik odbora za zunanjo politiko, ki je predlagatelj in prvopodpisani te interpelacije v primeru, da ne bo uspešna, odstopil kot predsednik odbora. V teh časih je sodelovanje odbora, predsednika odbora in zunanjega ministra ter ministrstva sila pomembno, že skorajda vsakodnevno."

Kdo je komu odgovoren? "Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru," pravi 110. člen slovenske ustave. Osnovna naloga državnega zbora zato ni sodelovanje z ministrom, ampak nadzor nad njegovim delom.

Kako naj bi Horvata odnesli z mesta predsednika? Predsednike delovnih teles voli in razrešuje državni zbor. Če državni zbor torej ugotovi, da Horvat neustrezno vodi odbor za zunanjo politiko, ga lahko kadarkoli razreši in zamenja.

Horvat sicer mesečno prejema neto okoli 250 evrov dodatka za vodenje odbora.

Horvat: Koaliciji sem večkrat reševal glavo Horvat priznava, da je bil tovrstnih opozoril res deležen. "Tej koaliciji sem sicer večkrat reševal glavo, saj nimajo pojma," pravi Horvat in poudarja, da z interpelacijo nočejo rušiti koalicije, ampak želijo predvsem odpreti razpravo v državnem zboru o tem, kam gre slovenska zunanja politika.

Erjavec zanika "Informacije ne držijo in ne glede na vloženo interpelacijo pričakujem, da bo gospod Horvat še naprej opravljal funkcijo predsednika odbora za zunanjo politiko," se je na naše vprašanje odzval Erjavec.

Brglezov odziv je bil daljši, a na naše vprašanje, ali je Horvatu napovedal, da bo v primeru interpelacije odstranjen, ni odgovoril. Objavljamo ga v celoti:

"Želim spomniti, da je ta parlamentarni sestav prvi, ki je vodenje odbora za zunanjo politiko prepustil opozicijski stranki; in to še ne največji. O tem, koliko mest bo štelo posamezno delovno telo, koliko mest bo pripadalo posamezni poslanski skupini in, ne nazadnje, katerim poslanskim skupinam bodo pripadle vodilne funkcije v posameznem delovnem telesu, odloča kolegij predsednika državnega zbora, upoštevaje razmerja med koalicijo in opozicijo ter, med drugim, tudi na primer razporeditev drugih funkcij v državnem zboru, razporeditev poslancev v delegacije v mednarodne parlamentarne institucije ter mednarodne organizacije in mednarodna telesa. Tudi o morebitni spremembi sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora, odloča kolegij predsednika, tovrstni predlog ali pobuda za spremembo pa sta praviloma vedno predhodno obravnavana na posebnem posvetu predsednika z vodji poslanskih skupin, in sicer z namenom doseči čim širše soglasje. Če bo do predloga, da mesto predsednika odbora za zunanjo politiko pripade drugi poslanski skupini, prišlo, bomo predlog obravnavali v skladu z ustaljenim postopkom."