Torek, 18. 12. 2018, 13.28
2 meseca, 2 tedna
Kdaj začeti varčevati za starost?
Pričakovana pokojnina se s podaljševanjem življenjske dobe in zmanjševanjem deleža delovno aktivnih znižuje. Morda še zadostuje našim staršem in starim staršem, pri naslednji generaciji pa bo bistveno nižja, večina bo prejemala celo manj kot polovico zadnje plače.
Za dostojno starost poleg zdravja potrebujemo tudi dostojno pokojnino
Čeprav se večinoma zavedamo resnosti teh napovedi, je med nami še vedno premalo odgovornega ravnanja za lastno finančno varnost po upokojitvi.
V Sloveniji je bilo po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 31. 12. 2017 v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja vključenih 532.071 zavarovancev, kar je 62 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. Povprečna neto starostna pokojnina je decembra lani znašala 620,25 evra.
Pol milijona zaposlenih pri nas varčuje v pokojninskih skladih prek delodajalcev, vendar pa so v povprečju vplačila prenizka in ne bodo zagotovila zadostne dodatne pokojnine. Skrb vzbujajoče dejstvo je, da več kot tristo tisoč zaposlenih za dodatno pokojnino sploh (še) ne varčuje.
Vodnik po dodatnem pokojninskem zavarovanju
Dodatno pokojninsko zavarovanje je posebna oblika dolgoročnega varčevanja, ki je nagrajeno z davčnimi olajšavami.
Namen? Namenjeno je zbiranju denarnih sredstev na osebnih računih varčevalcev, na podlagi katerih ti pridobijo pravico do dodatne pokojnine (dosmrtne pokojninske rente).
Kako? To zavarovanje se izvaja prek pokojninskih načrtov, v katere se lahko fizične osebe vključijo kolektivno ali individualno ob pogoju, da so obvezno pokojninsko zavarovane ali pa uživajo pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
Za koga? Za vse zaposlene, samozaposlene in lastnike podjetij. Z varčevanjem lahko nadaljujejo tudi upokojeni, ki bi si želeli zagotoviti dodatne prejemke za obdobje, ko bodo potrebovali več sredstev za oskrbo, zdravstveno nego in drugo. Vsi javni uslužbenci so po zakonu vključeni v pokojninski načrt javnih uslužbencev od avgusta 2003 dalje oziroma z dnem zaposlitve v javnem sektorju.
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katero se zaposleni vključijo prek svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (t. i. kolektivno zavarovanje). V to obliko se lahko vključijo tudi fizične osebe, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost (na primer samostojni podjetniki posamezniki, za vplačila zase in za delavce).
Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje pa je zavarovanje, v katero se lahko vključijo fizične osebe, ki financirajo vplačila premij z lastnimi sredstvi (t. i. individualno zavarovanje). Individualno varčevanje je fleksibilno – višino premije lahko kadarkoli spremenimo ali varčevanje začasno prekinemo, če nam življenjska situacija v določenem trenutku prekriža varčevalne načrte. Vsa privarčevana sredstva pa se nam še naprej plemenitijo z doseženimi donosi. In ne nazadnje, vsa sredstva so predmet dedovanja, kar pomeni, da v primeru najhujšega poskrbimo tudi za finančno varnost svojih najbližjih.
Pokojninski načrt oblikuje in izvaja pokojninski sklad in predstavlja splošne pogoje zavarovanja. Ena fizična oseba je lahko hkrati vključena le v enem pokojninski načrt kolektivnega pokojninskega zavarovanja in ene pokojninski načrt individualnega zavarovanja.
Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:
- pokojninska družba, ustanovljena po ZPIZ-2,
- zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, in
- banka, ki lahko opravlja posle upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.
Skladi življenjskega cikla so na voljo od leta 2015. Največja prednost varčevanja v skladu življenjskega cikla je prilagajanje naložbene politike starosti posameznika – od tvegane k bolj konservativni. Mlajšim, ki imajo najdaljše obdobje do upokojitve, upravljavec pokojninskega sklada (zavarovalnica ali pokojninska družba) prihranke za pokojnino investira večinoma v delnice. Ko se začenjajo bližati upokojitvi, se začne delež delnic zniževati, povečevati pa se začne delež bolj varnih naložb, kot so obveznice. Nekaj zadnjih let pred upokojitvijo pa se prihranki zaščitijo z vlaganjem v najvarnejše naložbe, hkrati pa ima varčevalec na vsa privarčevana sredstva zagotovljen zajamčen donos.
Davčna olajšava bistveno zviša donos pokojninskih skladov
Ne glede na to, katero naložbeno politiko izberemo, visok dodaten donos prinese davčna olajšava, ki znaša do 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega oziroma 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter največ 2.809 evrov letno.
Če imamo povprečno mesečno plačo v višini tisoč evrov neto, to pomeni kar 27-odstotni donos – 27 odstotkov vplačane premije namreč dobimo pri dohodnini povrnjene, ali z znižanjem davčne obveznosti ali z vračilom dohodnine.
Če prejemamo povprečno plačo in bomo v pokojninski sklad letno vplačali 600 evrov, bomo pri dohodnini dobili povrnjenih kar 162 evrov. Ob prejemu sredstev v obliki dodatne pokojnine bomo sicer plačali dohodnino na polovico izplačanega zneska, a zaradi višine dohodkov po upokojitvi je ta obdavčitev minimalna in v povprečju letno znaša od dva do osem odstotkov.
Mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja
"Država ne more v celoti prevzeti nase odgovornosti posameznika za njegovo finančno varno starost. Lahko pa mu pomaga z ozaveščanjem, izobraževanjem in ne nazadnje z davčnimi spodbudami," meni mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, in dodaja, da je naloga države ustvariti okolje, v katerem bo posameznik v čim večji meri poskrbel sam zase, posameznik pa se mora svoje odgovornosti zavedati.Začeti je treba ob prvi zaposlitvi
Če želimo starost preživeti mirno in brezskrbno, moramo začeti varčevati ob prvi zaposlitvi oziroma že danes.
Idealno je v višini slabih šest odstotkov bruto plače, kolikor znaša davčna spodbuda. Mladi lahko začnejo z majhnimi vplačili, ki jih ne bodo pogrešali, a bodo ob koncu varčevanja pomembno prispevali k ustrezni višini pokojnine. Zneske lahko kasneje z napredovanjem kariere ustrezno prilagajajo.
Podatek, ki je pomemben enako kot višina plače
Pomembno je, da mladi že pri izbiri delodajalca preverijo, ali jim delodajalec ponuja dodatno pokojninsko zavarovanje v okviru zaposlitve. Podatek je namreč tako pomemben kot višina plače.
Podjetje: z dodatnim pokojninskim zavarovanjem do davčnih prihrankov
Le dodatno pokojninsko zavarovanje omogoča davčno neobremenjeno skrb za zaposlene ter dodaten dohodek in njihovo višjo finančno varnost po upokojitvi. Delodajalec, ki za zaposlene plačuje premijo, od tega zneska ne obračuna prispevkov za socialno varnost, vplačana premija pa se zaposlenemu ne všteva v osnovo za dohodnino. Za delodajalca je to neobdavčena oblika nagrajevanja zaposlenih.
V Sloveniji v pokojninskih skladih pol milijona zaposlenih varčuje prek delodajalcev. Vendar pa so v povprečju vplačila prenizka in ne bodo zagotovila zadostne dodatne pokojnine. Delodajalci so se skupaj s predstavniki zaposlenih odločili, da zaposlenim plačajo vsaj del premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. To sicer zaposleni lahko razumejo kot zagotovilo, da bo to dovolj za boljšo pokojnino, zato sami ne varčujejo še dodatno, niti v višini razlike do davčne olajšave, ko je delodajalec ne izkoristi v celoti. Zato moramo varčevati tudi individualno, da bomo lahko poskrbeli za svojo prihodnost in si hkrati znižali obveznost pri dohodnini.
Če plačujeta premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje tako delodajalec kot delavec, se ta dva zneska za namene zmanjšanja davčne osnove za dohodnino seštejeta.
V dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje lahko po dogovoru z delodajalcem vplačuje tudi sam delavec, vendar iz svoje neto plače. Če skupni vplačani znesek premij presega zakonsko dovoljen znesek dohodninske olajšave, ima pravico do olajšave naprej delodajalec, delavec pa uveljavlja preostali del do največjega dovoljenega zneska olajšave.
Pokojnina iz dodatnega pokojninskega zavarovanja
Po ZPIZ-2 se od leta 2016 ločeno obravnava varčevalni in zavarovalni del te oblike zavarovanja. Varčevalec ob upokojitvi izbere izplačevalca dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente. Pokojninsko rento lahko izplačuje zavarovalnica ali pokojninska družba na podlagi posebnega pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente, ki ga odobri ministrstvo za delo in ki je vpisan v poseben register pokojninskih načrtov pri davčnem organu.
Višina rente, ki jo zavarovanci prejemajo po upokojitvi, je odvisna od višine privarčevanih sredstev, nanjo pa dodatno vplivata starost in vrsta rentnega produkta. Rente iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja se izplačujejo do konca življenja.
