Katere epidemije so sejale smrt v zadnjem stoletju

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v petek razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja.

Španska gripa je med letoma 1918 in 1919 prizadela velik del svetovnega prebivalstva, ki je to vstopalo v povojno obdobje. Po navedbah WHO je terjala najmanj 40 milijonov življenj, najbolj pa je prizadela tiste, ki so med prvo svetovno vojno (1914-1918) trpeli največje pomanjkanje.

Azijska gripa v letih 1957 in 1958 ter hongkonška gripa v letih 1968 in 1969 sta zahtevali življenja okoli štirih milijonov oziroma dveh milijonov ljudi.

Aids, ki ga povzroča virus hiv, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP daleč najbolj smrtonosna epidemija moderne dobe. Po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) se je od leta 1981 s hivom okužilo okoli 78 milijonov ljudi po svetu, od katerih jih je zaradi aidsa umrlo 39 milijonov.

Sindrom akutnega oteženega dihanja (sars), ki spada v družino koronavirusov in se je prvič pojavil v Guangdongu na jugu Kitajske novembra 2002, leta 2003 pa povzročil zdravstveno krizo, je prizadel okoli 8000 ljudi po svetu, zahteval pa več kot 800 življenje. Največ žrtev - skoraj 350 - je bilo na Kitajskem.

Smrtonosni virus H5N1, sev ptičje gripe, se je prvič pojavil leta 2003 in je zahteval življenja več kot 400 ljudi, v glavnem na jugovzhodu Azije.

V Mehiki in ZDA so nato marca leta 2009 odkrili virus H1N1, ki se ga je prijelo ime "prašičja gripa". 11. junija istega leta so izdali opozorilo pred pandemijo, ki so ga odpravili 10. avgusta 2010. Virus je po podatkih WHO terjal 18.500 življenj v 214 državah in ni bil tako smrtonosen, kot so sprva pričakovali. Nekaj mesecev po izbruhu so izdelali cepivo zanj.

Zanemarljiva ni niti vsakoletna epidemija navadne gripe, ki vsakič povzroči od tri do pet milijonov težkih primerov. Po podatkih WHO za navadno gripo letno umre od 250.000 do 500.000 ljudi.