Ponedeljek, 27. 7. 2020, 9.54
4 leta, 3 mesece
Turistični boni so pravi hit #video
V Sloveniji smo se ob pandemiji novega koronavirusa znašli v eni najhujših turističnih kriz po drugi svetovni vojni. In če so lansko sezono prednjačili tuji gostje, je letos 90 odstotkov turistov domačih. K temu so močno pripomogli tudi turistični boni. Teh je bilo do zdaj unovčenih okoli 200 tisoč oziroma v vrednosti skoraj 25 milijonov evrov.
Kot so na današnji novinarski konferenci pojasnili na Turistični zvezi Slovenije (TZS), je letošnja sezona posvečena slovenskim krajem in odkrivanjem manj znanih domačih turističnih destinacij. In če so do zdaj v Sloveniji prevladovali tuji turisti – lani smo v Sloveniji zabeležili 6,23 milijona prihodov, od tega jih je bilo 4,7 milijona iz tujine –, predvsem iz Nemčije, Italije in Avstrije, so se letošnjo sezono ta razmerja povsem spremenila, saj kar 90 odstotkov turistov letos predstavljajo Slovenci.
Kar 40 odstotkov ljudi se bone odloči unovčiti na več krajih
K ponovnemu zagonu turizma so zagotovo bistveno pripomogli turistični boni. V TZS so opravili kratko anketo, v kateri so turistična društva po vsej državi povprašali, kako je z unovčevanjem bonov. Kar v 99 odstotkih so bili odgovori "zelo pozitivni", ljudje pa naj bi bili navdušeni, da Slovenija na tak način rešuje turizem, so izpostavili na TZS.
Podpredsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja
Da so izkušnje z boni pozitivne, se strinja tudi podpredsednik TZS Peter Misja. "Lani je bilo 12 odstotkov BDP ustvarjenega v turizmu. Ko smo premišljevali, kako rešiti slovenski turizem in gospodarstvo, je odločitev padla na turistične bone, ki so pravi hit," je dejal Misja. Po podatkih, ki jih je posredoval, je bilo do zdaj unovčenih približno 200 tisoč turističnih bonov v skupni vrednosti skoraj 25 milijonov evrov. "Kot zanimiv podatek bi izpostavil tudi to, da se kar 40 odstotkov ljudi odloči bone izkoristiti na več krajih," je dejal podpredsednik TZS. Misja je med drugim še povedal, da smo Slovenci z unovčenjem bonov rešili kar precej turizma. "Do konca leta pa bomo izkoristili večino bonov, ki so še na voljo," je poudaril.
Prihodnost slovenskega turizma pa se Misji kljub negotovim razmeram zaradi koronavirusa zdi obetavna. "Mislim, da naši gostje ne bodo 'padali' le na to, da bodo izkoristili tistih 200 evrov bonov, pač pa bodo zdaj ugotovili, da imajo marsikaj videti in spoznati," je dejal. Ob ustrezni promociji vidi zato potencial za slovenski turizem tudi v težkih razmerah.
V kampanji za domače goste tudi Turistična zveza Slovenije
V motivacijski kampanji za domači trg, imenovani Zdaj je čas – Moja Slovenija, ki jo je Slovenska turistična organizacija (STO) skupaj s partnerji slovenskega turizma zagnala sredi maja, sodeluje tudi TZS. Njen predsednik Pavle Hevka pravi, da Slovenci zagotovo ne poznamo dobro svoje države. TZS je s svojimi 360 turističnimi društvi in približno 30 tisoč prostovoljci znana predvsem po vsakoletni akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna, v okviru katere kraji, kampi, tematske poti in drugi ponudniki tekmujejo v urejenosti in gostoljubnosti. Letos se bo ocenjevanje začelo 1. avgusta, zmagovalci pa bodo znani oktobra.
Pri tem so se osredotočili zlasti na spregledane destinacije in znamenitosti, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Hevka, ki sicer tudi ugotavlja, da Slovenci zagotovo ne poznamo dobro svoje države. "Lahko rečem, da smo državo prepustili tujcem, sami pa hodimo po svetu. Zdaj je čas, da spoznamo našo lepo domovino," je dejal Hevka, ki se je po koncu karantene lotil snemanja kratkih filmov, v katere ujame manj znane kotičke naše države od Pomurja in Črnomlja do Notranjske.
"S snemalcem se odpravimo na teren, kjer se z župani pogovorimo o turističnih znamenitostih, jih posnamemo in predstavimo na družbenih omrežjih," je povedal. Doslej je posnel 11 takšnih filmov, ki so po njegovih besedah na družbenih omrežjih prave uspešnice, saj nekateri dosegajo tudi do sto tisoč ogledov. S projektom zato velja nadaljevati, je prepričan.
Ena od manj znanih slovenskih turističnih znamenitosti je rudnik Starjevec v Litiji, ki spada med večja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. Leta 1965 so ga zaprli, vhod pa zaminirali. Ponovno so vanj vstopili v letu 2002 in v njem odkrili edinstvene limonitne kapnike, zato so se ga del odločili urediti za turistične doživljajske oglede. Od konca leta 2017 je tako spet odprt za obiskovalce, ki lahko med ogledom poskusijo tudi pravo rudarsko malico.
Prostovoljci kot pomemben člen turizma
Eden od članov TZS je Turistično društvo Dovje - Mojstrana, katerega predsednik Matjaž Podlipnik je poudaril, da so prostovoljci zagotovo pomemben deležnik pri ohranjanju turizma, saj brez njih marsikaj ne bi bilo narejeno. Kot primer je navedel nedavno obnovo poti do slapu Peričnik, pri kateri so sodelovali tudi njihovi člani.
Tudi Marija Berločnik iz Turistične zveze Velenje je poudarila, da so turistična društva tista, ki skrbijo za tematske poti in za urejenost kraja, s čimer poskrbijo, da obiskovalci resnično doživijo pristno domačnost. Turistično društvo je tisto, ki zelo dobro pozna manjše lokalne ponudnike, jih lahko uspešno poveže znotraj tematske poti, in ko vsi sodelujejo, lahko kraj tudi lepo zaživi. Ena od takih poti je Učna pot škrata Bisera na Vinski gori.
Zanimive turistične točke v svoji bližini lahko uporabniki pametnih naprav najdejo tudi s pomočjo aplikacije Turistični vodnik TZS, ki so jo na zvezi razvili lani. Lokalne turistične zveze in občine jo sproti dopolnjujejo, vključuje pa naravne in kulturne znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo, športne in druge dejavnosti, prireditve in prometne informacije, piše STA.
20