Ponedeljek, 8. 2. 2016, 13.58
8 let, 7 mesecev
Kako so v središču prestolnice recitirali dela Franceta Prešerna
Tradicionalni recital Prešernove poezije je kljub slabemu vremenu tudi letos privabil več sto poslušalcev, ki so opoldne obkrožili pesnikov spomenik v Ljubljani in prisluhnili otvoritveni Zdravljici v interpretaciji igralca Aleša Valiča. Ob 30. izvedbi so recital prvič pripravili še na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na mariborskem Maistrovem trgu.
"Tako kot nas ni skozi stoletja ohranjal le jezik, nas tudi v prihodnje ne bo, ampak brez jezika nas tudi vse drugo ne bo ohranjalo. Z jezikom se začne in z jezikom se tudi konča," je dejal Pahor in spomnil, da smo dobili pisano besedo pred skoraj pol tisočletja ter da je Prešeren iz tako imenovanega manj vrednega jezika naredil jezik, ki je enako ponosen in dostojen kot drugi.
"Kar nas je in bo ohranjalo naprej, je predvsem vera enega v drugega," je prepričan Pahor. Spomnil je, da smo, kadar smo se Slovenci znašli na križiščih zgodovine in se nismo razumeli, bili žrtve samih sebe in tistih, ki nam niso hoteli dobro. "Takrat pa, ko smo se razumeli, smo stopili skupaj in naredili velik korak v prihodnost. Tako je bilo tudi pred 25 leti," je izpostavil.
"Če se ne bomo bali povedati, kar mislimo, če nas ne bo strah nikogar, bomo govorili pogumne misli in bomo tudi pogumno ravnali. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnosti. Zato spoštujemo en drugega, negujmo pravico en drugega, da razmišlja po svoji glavi, poskušajmo razumeti en drugega, se pogovarjati in to tako, da svojih misli ne izražamo na žaljiv način, in sicer ne do tistega, ki pripada našemu narodu, ne do tistih, ki pripadajo drugim," je pozval Pahor.
Prešernov smenj je odprl kranjski župan Boštjan Trilar, ki ga pri Prešernu najbolj navdušuje njegova brezčasnost, saj so njegove besede in verzi še danes zelo aktualni. Danes, "ko nam vojne v tujini delajo v težave v Uniji in tudi na mejah Slovenije, morda tudi na mejah našega mesta," se je Trilar spomnil verzov iz Zdravljice, ki so postali državna himna.
Na kulturni praznik številni muzeji in galeriji po državi ne zaračunavajo vstopnine. V nekaterih ustanovah na spominke in publikacije nudijo tudi popust.