Kako so slovenski bankirji pomagali potopiti Haiderjevo Koroško

V Sloveniji je v torek zvečer odmevala novica, da naj bi zaradi 28 milijonov evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi na obtožno klop sedli nekdanji direktorji slovenske podružnice propadle avstrijske banke Hypo Alpe Adria Božidar Špan,

Andrej Potočnik, Anton Romih, Andrej Oblak

in nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak.

Preiskave proti vodilnim v Hypu že leta 2011 Bančniki naj ne bi delali v korist Hypa, ampak naj bi posle usmerjali tako, da je dobiček končal na računih družb v tujini, s katerimi naj bi bili sami lastniško povezani. Nekdanjega direktorja Špana so celjski kriminalisti začasno priprli že julija 2012, ko so tudi izvedli obsežne hišne preiskave. Že februarja 2011 pa se je Španovo ime pojavilo v medijih v zvezi s preiskavo avstrijske policije glede nepravilnosti v banki Hypo.

Februarja 2011 pa je v slovenski javnosti odmevala spektakularna čistka vodstva slovenske banke Hypo: avstrijski lastniki so namreč s pomočjo avstrijskih varnostnikov iz upravne stavbe slovenske podružnice pospremili takratnega predsednika uprave Romiha (ta je Špana na čelu banke zamenjal leta 2008). Vodstvo banke je takrat iz nadzornega sveta odpoklicalo tudi edinega slovenskega člana – odvetnika Aleša Rojsa.

Hypo spravi v zapor tudi Sanaderja Toda slovenske nepravilnosti so le manjši delež v večmilijardni luknji (po nekaterih ocenah je ta luknja "globoka" 17 milijard evrov), ki je potopila banko Hypo. Še večji delež pri propadu banke so imele zgrešene naložbe na Balkanu: največ na Hrvaškem, deloma tudi v Srbiji ter Romuniji in Bolgariji.

Hrvaški Hypo je bil usoden tudi za nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki so ga novembra 2012 obsodili na deset let zapora v združenem primeru Hypo in Ina-Mol. Prejel je namreč pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z banko Hypo o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Zgrešene balkanske naložbe Mrzlično širjenje na Balkan, ki mu je stal ob strani takratni deželni glavar na Koroškem Jörg Haider (Koroška je banki podelila poroštva), je povzročilo milijardne nasedle in zgrešene naložbe. Tako kot pri slovenskih bančno-tajkunskih luknjah je tudi Haiderjevo bančno luknjo razkrila svetovna finančna kriza leta 2008.

Glede banke Hypo in njenih nepravilnosti so sodni mlini mleli tudi severno od Karavank. Haider se je s svojo smrtjo leta 2008 izognil morebitnemu sojenju, je pa bil zaradi poneverb pri prodaji deželnega deleža Hypa bavarski Bayerische Landesbank (ta je leta 2007 malce več kot polovico Hypa kupila za borih 1,6 milijarde evrov) na štiri leta zapora obsojen nekdanji predsednik Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) na Koroškem Josef Martinz. Pred sodnike tudi nekdanji prvi mož Hypa Prav korupcijski škandali, povezani z banko, so pripeljali do predčasnih volitev na Koroškem, ki so končale vladavino Haiderjevih privržencev.

Zaradi nevestnega poslovanja (odobritev dveh posojil ob posredovanju Haiderja v skupni višini več kot dva milijona evrov) je pred sodnika moral stopiti tudi nekdanji direktor Hypa Wolfgang Kulterer. Prav Kulterer je bil strateg širjenja banke na Balkan, širjenja, ki je iz majhne banke naredilo peto največjo avstrijsko banko – in jo tudi pokopalo. Kulterer je bil obsojen na tri leta in pol zapora.

Prodajanje po kosih Avstrijska vlada je propadlo skupino Hypo Alpe Adria razdelila na več delov. Podružnice, ki delujejo v Jugovzhodni Evropi, bodo prodali ameriškemu skladu Advent International in Evropski banki za obnovo in razvoj.