Sreda,
13. 12. 2017,
21.02

Osveženo pred

6 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,38

1

Natisni članek

Natisni članek

mieloična levkemija rak zdravljenje Tanja Fajon kronične bolezni

Sreda, 13. 12. 2017, 21.02

6 let, 11 mesecev

Kako se je Tanja Fajon spopadla z zahrbtno boleznijo #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,38

1

Kronična mieloična levkemija je razmeroma redka oblika levkemije. Pretežno se pojavlja pri odraslih, ki nepravilnosti v krvni sliki ali kostnem mozgu pri izbranem zdravniku običajno odkrijejo povsem naključno. Če je bila za omenjeno bolezen, s katero se je spopadla tudi naša evropska poslanka Tanja Fajon, v 20. stoletju značilna visoka umrljivost, pa je zgodba danes popolnoma drugačna.

Novinarka: Petra Vehovar/Video: Planet TV


Tanja Fajon je danes poslanka v Evropskem parlamentu, še kot študentki pa se ji je življenje popolnoma spremenilo, ko je zaradi hude bolečine v trebuhu odšla na pregled k zdravniku, so poročali v oddaji Dan. na Planet TV.

"Izkazalo se je, da je bila krvna slika popolnoma obrnjena na glavo, in isti dan so me odpeljali na urgenco in me nato namestili na hematološki oddelek," je povedala Fajonova.

Mieloična levkemija je nekoč pomenila skorajšnjo obsodbo na smrt

Gre za bolezen, katere simptomi so pri več kot polovici pacientov neznačilni. Odstopanja v krvni sliki, na katera kaže porast belih krvničk, običajno odkrijejo naključno. Pred dvajsetimi leti je mieloična levkemija pomenila skorajšnjo obsodbo na smrt, danes pa je po zaslugi tarčnih zdravil postala kronična bolezen, ki prizadene okoli 15 odstotkov vseh bolnikov z levkemijo.

V obdobju od 1980 do 1990 je bolezen preživelo le od 10 do 11 odstotkov bolnikov. Po letu 2000 pa se je smrtnost krepko znižala, verjetnost preživetja pa je danes 90-odstotna, pojasnjuje Irena Preložnik Zupan z oddelka za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.

Darovalca niso našli, bolezen je počasi napredovala

"Takrat je bila edina mogoča ozdravitev s presaditvijo kostnega mozga. Zelo hitro so mi iskali darovalca, ki ga pa dolgo časa niso našli. Dnevno vbrizgavanje injekcij mi je pomagalo, da se stanje ni slabšalo, vendar pa je ta oblika kronične bolezni vseeno počasi napredovala," se je spominjala Fajonova, ki je presaditev na koncu zavrnila.

Tanja Fajon je v pogovoru z novinarko oddaje Dan. Petro Vehovar razkrila, da ne vidi potrebe po tem, da bi opustila zdravljenje. | Foto: Planet TV Tanja Fajon je v pogovoru z novinarko oddaje Dan. Petro Vehovar razkrila, da ne vidi potrebe po tem, da bi opustila zdravljenje. Foto: Planet TV

Še danes je prepričana, da jo je takrat rešila le sreča. Tarčna zdravila za bolnike so po njenih besedah namreč še pravočasno prišla v Slovenijo: "Prišla sem v testno skupino, dobila zdravila, hkrati v Bruslju in Ljubljani pa vsak dan pregledovala kri in počasi se je začelo stanje izboljševati. Zdaj je od tega že več kot deset let. Bolezen je v zadnjih letih v popolnem mirovanju, vendar pa še vedno jemljem zdravila."

Za presaditev kostnega mozga se odločijo redki

Čakalnice so danes polne, saj se večina bolnikov s kronično mieloično levkemijo zdravi samo še ambulantno. Zelo redki se namreč odločijo za bolnišnično oskrbo ali presaditev kostnega mozga. "Se je pa treba zavedati, da je presaditev tvegan postopek in da določena stopnja umrljivosti obstaja. Dolgoročno lahko zaradi različnih zapletov bolnike izgubimo, pacienti imajo lahko slabo kakovost življenja, bolezen se lahko povrne," je pojasnil zdravnik Matjaž Sever s kliničnega oddelka za hematologijo.

Nekateri odrasli bolniki v kronični fazi po navodilih zdravnika zdravljenje celo opustijo. Rezultati so namreč tudi po dveh letih od prenehanja jemanja zdravil še vedno optimistični.

"Z zdravnikom sva o tej možnosti večkrat razpravljala. Dokler se dobro počutim in me zdravila pri življenju ne ovirajo, potrebe po opustitvi zdravljenja z zdravnikom ne vidiva," razlaga Fajonova, ki se v prostem času rada potaplja in hodi v hribe. Pred dvema letoma je premagala Kilimandžaro in, kot pravi, ji takšne izkušnje dajejo adrenalin, da poskuša biti še hitrejša in bolj energična kot njeni vrstniki.