Kako se je NPU otepal preiskave črne gradnje nekdanjega ministra

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, ki ga vodi generalni direktor Lado Bradač, je v začetku letošnjega decembra ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa z dopisom obvestil, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ne odreagira v primeru suma storitve korupcijskih kaznivih dejanj v Upravni enoti (UE) in občini Piran.

Prva ovadba vložena na NPU pred več kot dvema letoma

Prijavitelj Žarko Sajič je namreč že spomladi 2018 na policijo poslal ovadbo za kaznivo dejanje nezakonitega izdajanja gradbenih dovoljenj. Med več ovadenimi je bil tudi nekdanji minister za promet Patrick Vlačič iz stranke SD in dolgoletni načelnik UE Piran Ivan Seljak. 

Po Sajičevem prepričanju je Seljak Vlačiču izdal nezakonito gradbeno dovoljenje za novogradnjo večnadstropne stanovanjske hiše, ki na vzpetini nad sečoveljskimi solinami ni dovoljena. Po njegovem nikakor ne gre za nadomestno gradnjo obstoječega majhnega objekta, saj bi ta morala stati na istem mestu z enakimi dimenzijami. Prav tako gradnja večjih dimenzij objekta ni dopustna na bistveno manjši površini zemljišča kot znaša minimalni pogoj po splošnem prostorskem ureditvenem postopku.

Nekdanjemu prometnemu ministru in vidnemu članu SD je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za novogradnjo večnadstropne stanovanjske hiše, ki na vzpetini nad sečoveljskimi solinami po navedbah prijavitelja ni dovoljena. Foto: STA , Seljak se je sicer jeseni 2018 upokojil, nanj pa so se kasneje vsule obtožbe o črni gradnji svoje hiše v Parecagu.

Ker je Sajič aprila 2018 vsebino ovadbe poslal na elektronski naslov policije, naslovljena pa je bila na NPU, je bil dokument posredovan NPU.

A kot ugotavljajo na Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge, kjer med drugim opravljajo naloge za delovno usmerjanje in nadziranje policije, je NPU primer brez vnosa v evidenco kaznivih dejanj odstopil v reševanje Sektorju kriminalistične policije (SKP) Policijske uprave Koper. Čeprav je za pisanje Sajiča NPU presodil, da iz njega ne izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, bi moral prijavo dokumentirati z uradnim zaznamkom. Če pa je za takšno presojo bila potrebna dodatna preverba, pa bi to moral storiti NPU. Ta namreč nima pristojnosti naročati drugim policijskim enotam, naj npr. dodatno preverijo vsebino ovadbe in zberejo obvestila, ampak lahko odloči le, ali bo zadevo prevzel v obravnavo ali ne, opozarjajo na Direktoratu.

Mesec dni za prepošiljanje dokumentacije med policijskimi enotami

Pisno ovadbo je tako NPU po enem tednu od prejema odstopil koprskim kriminalistom, ti pa so jo po treh tednih vrnili nazaj. Direktorat tako ugotavlja, da je policija mesec dni porabila zgolj za prepošiljanje dokumentacije med policijskimi enotami.

Direktorat se v mnenju sicer ne opredeljuje o tem, ali bi moral NPU ob prejemu Sajičeve ovadbe prepoznati razloge za sum storitve kaznivega dejanja. Je pa sume storitve kaznivega dejanja v predkazenskem postopku prepoznala državna tožilka, ki je v zahtevku za dopolnitev kazenske ovadbe oziroma usmeritvah to tudi jasno navedla. Na Direktoratu ugotavljajo, da bi NPU zato moral takšen zahtevek šteti za zaznavni dokument in ga vnesti v evidenco kaznivih dejanj, česar pa ni storil. "Še zlasti pa je skrb vzbujajoče, da tega ni storil niti po pisni urgenci oziroma pozivu državne tožilke 11. maja 2018," so zapisali v dopisu Hojsu.

Druga ovadba na tožilstvo pred več kot enim letom

Sajič je avgusta lani na Okrožno državno tožilstvo (ODT) v Kopru vložil kazensko ovadbo zoper Seljaka, Tatjano Fakin in Mitjo Udoviča. V začetku letošnjega leta je SKP PU Koper prejel zahtevo tožilstva za dopolnitev kazenske ovadbe v roku 60 dni. Tožilstvu je marca poslal vmesno poročilo in ga hkrati zaprosil za podaljšanje roka preiskave, čemur je tožilka pritrdila. Direktorat je ugotovil, da so koprski policisti Sajičevo prijavo v evidenco kaznivih dejanj vnesli šele četrti delovni dan po prejemu, kar je v nasprotju z navodili.

Tretja prijava na NPU vložena letošnjo pomlad

Sajič je spomladi letos prijavo suma kaznivega dejanja znova vložil na NPU. Ta je prejeto dokumentacijo več kot mesec dni kasneje odstopil SKP PU Koper, ker je iz nje ugotovil, da že vodijo predkazenski postopek. V obrazložitvi je zapisal, da ne bo prevzel preiskave, ker niso izpolnjeni pogoji za prevzem po zakonskih določilih.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je letos avgusta odredil revizijo nekaterih odmevnih primerov NPU, ker so zavrženja ovadb "lahko tudi posledica slabo opravljenega dela policije in ne zgolj nedolžnosti osumljenih". Foto: STA , V Direktoratu ugotavljajo, da je NPU od prejema pisne ovadbe do odstopa SKP PU Koper porabil več kot mesec dni, kar je za vpogled v evidenco kaznivih dejanj in pregled dokumentacije občutno predolgo. V tem času pa policija ni storila ničesar v smislu policijske preiskave.

SKP PU Koper je vnos primera v evidenco kaznivih dejanj opravil šele peti delovni dan po prejemu primera, kar je po mnenju Direktorata v nasprtotju z navodili.

Ustvarjanja videza nesposobnosti in nekompetentnosti NPU

Direktorat glede na vse ugotovitve v dopisu Hojsu izpostavlja odločbo ustavnega sodišča, v kateri je opredelilo standard dobrega preiskovalca.

"Preiskovalec lahko z opustitvijo ali slabo izvedbo kateregakoli posamičnega ukrepa ali aktivnosti ustvari videz svoje nesposobnosti in nekompetentnosti, kar nedvomno še posebej velja za NPU kot specializirano kriminalistično preiskovalno enoto, v kateri naj bi bili posebno usposobljeni, organizirani in opremljeni kriminalistični preiskovalci," poročilo ministru sklenejo na Direktoratu.