Petek, 13. 10. 2017, 18.03
6 let, 6 mesecev
Kaj lahko naredite, če vas kdo zalezuje? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
2
Slovenska policija je lani beležila 98 primerov zalezovanja, v prvih devetih mesecih letos že 93. A gre za uradne prijave policiji, neprijavljenih primerov je verjetno precej več.
Potem ko so v oddaji Dan. gostili znano Slovenko Katjo Fašink, ki zaradi neumornega zalezovalca trpi že več let, smo preverili, kako policija obravnava takšne primere in kaj žrtvam svetuje.
Preberite še:
Kdo so znani Slovenci, ki so imeli težave z zalezovalci #video
Nekdanja TV-voditeljica in zmagovalka Slovenske popevke 2010, danes pa specialistka za korporativno komuniciranje, je v oddaji pojasnila, da se nadlegovanje začne s pogostimi klici, nespodobnimi sporočili, vabili k razmerju.
"Zavrnjena oseba izgubi ves občutek za razsodnost. Sledijo grožnje; tudi s smrtjo. Zalezovalec vdre v vaš osebni prostor, vstopi na vaš vrt, pozvoni na vratih in vam neprestano diha za vrat," ponazori Fašinkova.
Nasveti policije za žrtve zalezovanja:
- Zamenjajte telefonsko številko in je ne objavite v telefonskem imeniku.
- Ohranite staro številko (na katero kliče zalezovalec), ki naj bo preusmerjena na telefonski odzivnik.
- V primeru, da vam storilec pošilja SMS-e in vas nadleguje po mobilnem telefonu, o tem obvestite telefonskega operaterja.
- Začnite uporabljati nov elektronski naslov. Starega ohranite, a ga ne uporabljajte. Sporočila, ki vam jih pošilja zalezovalec, boste lahko izročili policiji.
- Če se preselite, ne objavljajte svojega domačega naslova, uporabljajte poštni predal.
- Zagotovite si hišni alarm.
- Ne pregovarjajte se s storilcem. Ne pogajajte se z njim. Razumski argumenti zanj niso pomembni in nimajo nobene teže pri preprečevanju njegovega vedenja.
- Čim bolj omejite vse kontakte z zalezovalcem. Kakršenkoli kontakt s storilcem še poslabšuje situacijo. V primeru, da se na storilčeve vztrajne klice, pošiljanje sporočil odzovete, je to zanj sporočilo, da se vztrajnost "splača" in da v končni fazi doseže svoj cilj. Za storilca je bistven kontakt z žrtvijo, tako pozitiven kot negativen.
- Zagotovite si pomoč in podporo družine in prijateljev. Povejte jim, kaj se vam dogaja.
- Grožnje storilca prijavite policiji!
- Beležite si storilčeve grožnje, klice, sporočila, dogodke oziroma vse v zvezi z zalezovanjem.
Fašinkova se kljub številnim posredovanjem pri telekomunikacijskih operaterjih zalezovalca v sedmih letih ni uspela znebiti. Še več, nadlegovati je začel tudi njenega sina in mamo. So ji pa v izdatno pomoč ljubljanski policisti, ki se po njenih besedah trudijo po svojih najboljših močeh, saj v okviru obstoječega sistema drugih pristojnosti nimajo.
Zalezovalci so največkrat zavrnjeni partnerji, nekdanji možje, ljubimci
Kakšen je profil zalezovalcev, ki na primer neki osebi nenehno pošiljajo sporočila, jo kličejo? Psiholog Peter Umek meni, da so med njimi največkrat zavrnjeni partnerji, nekdanji možje, ljubimci.
"Velikokrat gre za maščevanje, ki je pogosto združeno tudi z nasiljem. Imamo tudi zavrnjene ljubimce ali pa zalezovalce, ki mislijo, da so v zvezi z osebo, pa niso in po svoje izražajo svojo naklonjenost, zaljubljenost, to je prava obsesija, ne morejo odnehati," pravi Umek.
Kaj policija obravnava kot zalezovanje?
Zalezovanje je vzorec vedenja, ki vključuje vsiljivo, ponavljajoče se vzpostavljanje kontaktov z žrtvijo, nadlegovanje, sledenje žrtve …
Storilec lahko žrtev nadleguje osebno, po telefonu, preko pošiljanja SMS sporočil, preko pisem, pošiljanja daril, drugih predmetov, s čakanjem pred stanovanjem, pred službo, s poškodovanjem premoženja, nadlegovanjem bližnjih oseb žrtve (partnerja ...), s širjenjem govoric o žrtvi ...
Storilec lahko žrtvi direktno ali indirektno grozi, jo čustveno izsiljuje (npr. s samomorom).
Žrtev zaradi zalezovanja doživlja strah, občutke nemoči, občutke krivde, počuti se ogroženo, pogosti so simptomi depresivnosti, motnje spanja. Vedenje zalezovalca za njo predstavlja konstanten psihični pritisk. Zaradi zalezovanja je lahko popolnoma spremenjeno njeno življenje doma, v službi, s prijatelji.
Tipologija in motivi storilcev so različni. V več kot polovici primerov so zalezovalci bivši partnerji oziroma partnerice, ki se ne morejo sprijazniti s koncem intimne zveze, doživljajo, da se jim je zgodila krivica, doživljajo močne občutke izgube, jeze, ljubosumja. S svojim vedenjem želijo partnerja dobiti nazaj ali pa se mu maščevati, ker je prekinil zvezo. Pri drugi kategoriji storilcev je osnova zalezovanja deluzija, da sta si z žrtvijo usojena, da ga/jo žrtev ljubi, da imata oziroma bosta imela intimno razmerje. Pri nekaterih storilcih je osnovni motiv maščevanje za npr. zavrnitev, prevaro, konflikt povezan s poslom ipd. ... Osnovni cilj je zastrašiti žrtev in ji na ta način "povrniti" za to, kar mu je storila. Zalezovanje je lahko pri nekaterih storilcih spolnih deliktov neke vrste "pripravljalno" dejanje, ko se storilec informira o žrtvi, jo opazuje, zasleduje.
Člen o zalezovanju kot kaznivem dejanju – zunaj področja družinskega nasilja – imamo v Sloveniji šele od novembra 2015.
2