Jelko Kacin o JLA: Oni so pripadali preteklosti, mi prihodnosti

Štiri tedne pred dnevom državnosti 25. junija dnevno objavljamo izseke intervjujev z osebnostmi, ki so pomembno vplivale na slovensko osamosvojitev. Pogovori so zbrani v knjigi Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica Slovenija in pika!, ki bo pri Cankarjevi založbi izšla 15. junija.

Danes objavljamo dele pogovora z Jelkom Kacinom, ki je bil v Demosovi vladi najprej namestnik obrambnega ministra Janeza Janše, leta 1991 pa je postal minister za informiranje.

Rekli ste, da na Zahodu ni bilo interesa, da Jugoslavija razpade in da smo bili sami. Kljub vsemu vam je uspelo Slovenijo uspešno pripraviti na osamosvojitev in vojaški spopad.
Zelo smo se trudili, da bi pravočasno omogočili pogoje za zavarovanje naše osamosvojitve. Septembra 1990 so vojaški specialci vdrli v štab TO-ja, ki smo ga morali za nekaj časa preseliti v Tacen. In ne pozabite, to se je dogajalo že pred plebiscitom.

Vozila so bila shranjena v pomožnih prostorih TO-ja na Prulah, mi pa nismo vedeli, ali so specialci vdrli tudi že tja. Janša me je skupaj s polkovnikom Janez Slaparjem poslal, da ukrepamo, posežemo in zasežemo, tudi nasilno, če bo treba, in prevzamemo objekt z vozili. Tam je bil pripravljen že Krkovič z oboroženimi pripadniki svoje enote. Tik ob objektu so stanovanjski bloki. Če bi bil ranjen en sam vojak ali pa bi imeli civilno žrtev, bi bil lahko resno ogrožen celoten proces osamosvojitve. Nisem imel več kot pet minut časa za odločitev, a sem po skrbnem tehtanju hitro presodil, da je tveganje preveliko. Ukazal sem umik. Janša je bil zelo nezadovoljen, a sem mu rekel, naj odloči drugače, če misli, da moja presoja ni pravilna. Tega pa seveda ni storil.

Od prvega trenutka smo vse vodili in peljali na način, da bi v projekt osa­mosvojitve povezovali ljudi, da bi poenotili državljanke in državljane Slovenije v prepričanju, da je nujno, da sami prevzamemo odgovornost. Zaostrovanje JLA-ja se ni obrestovalo, saj so, na primer, naravne nesreče kmalu postavile na hud preizkus njegovo verodostojnost. Ko so oktobra 1990 sledile poplave na Kamniškem, nam je JLA že ponudil pomoč, tudi prevoz pomoči, čeprav nam je pred tem zaplenil tovornjake in osebna terenska vozila znamke Steyr-Puch.

"Od prvega trenutka smo vse vodili in peljali na način, da bi v projekt osa­mosvojitve povezovali ljudi, da bi poenotili državljanke in državljane Slovenije v prepričanju, da je nujno, da sami prevzamemo odgovornost." (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Tone Stojko

Pomembno je bilo, da smo bili vsaj 30 let mlajši od vrha JLA-ja. Oni so pripadali preteklosti, mi prihodnosti. Moje poročanje je bilo pri 35 letih racionalno in na ravni devetdesetih let. Na drugi strani je početje ostarelih ge­neralov izpadlo zastarelo, slišati je bilo emotivno, po nepotrebnem ideološko, na ravni šestdesetih let, kot v kakšni pozabljeni, zaostali ali pa celo izmišljeni sovjetski republiki. Tista generacija admiralov in generalov je »pogorela«. Že zdavnaj prej so bili preprosto za časom.

/…/

Bi s to primerjavo lahko ilustrirali tudi zaton dolgoletne največje parlamentarne stranke Liberalne demokracije Slovenije (LDS), ki je 12 let vodila slovensko vlado?
ZSMS-ju oziroma LDS-u se je zgodilo nekaj drugega. Uspešno je deloval še pod Jožefom Školčem in Drnovškom, čeprav je v nadaljevanju operativno ni vodil Drnovšek, temveč generalni sekretar Gregor Golobič. Ko je Golobič presodil, da bo LDS težko zmagal na naslednjih volitvah, je začel pripravljati drugačen scenarij. Zato je leta 2000 izjavil, da je LDS svoj vrh že dosegel, da nima več prihodnosti in da bo šel samo še navzdol. Njegova preračunljivost je privedla do poskusa klasičnega menedžerskega obvoda, ko na matično podjetje preneseš dolgove in ga pustiš odmreti, kapital pa poskušaš prečrpati in prenesti na hčerinsko podjetje. Ta scenarij je izpeljal s stranko Zares.

"Zaradi razmer, ki vladajo v Bruslju, ne živim več tako kvalitetno, kot živite doma v Sloveniji. Tega se moramo zavedati in storiti več, da v Sloveniji tudi v prihodnje ne bi bili manj varni. Zato imamo zavezništvo, zato se branimo kolektivno. Je veliko učinkoviteje, tudi ceneje in varneje, ker smo del Nata. Ne vem, če se ljudje tega zavedajo. Tudi če se, se tega ne zavedajo dovolj in tega ne cenijo dovolj!" Foto: Ana Kovač

Tudi v politiki se ljudje odpovejo stranki in gredo, kamor je pač treba, da bi lahko ostali na oblasti. Zadnji tak primer je Pozitivna Slovenija. Ob volilnem porazu LDS-a leta 2004 je Tone Rop še celo leto vztrajal, da za poraz (objektivno) ni kriv, in ni hotel odstopiti. Potem pa ga je prek ljubljanskega mestnega odbora LDS-a zlomil in zrušil Golobič. Roman Jakič je postal generalni sekretar Golobičeve frakcije, ki je nadaljevala z rušenjem stranke, da bi lažje čim prej vzpostavila novo. Tudi potem, ko sem vodenje LDS-a prevzel sam, ni bilo nič drugače. Volje za dialog in sodelovanje pri mnogih ni bilo, zase so hoteli vse. Nekateri od teh so v nadaljevanju zamenjali že več list in strank.

/…/

Zakaj v času vladavine LDS-a ni prišlo do večjega umika države iz gospodarstva?
To morate vprašati gospoda Golobiča, ki ni bil formalni predsednik stranke, ampak njen generalni sekretar, v bistvu pa "nadpredsednik". Naj vas spomnim, kako je ukoril nekdanjega člana LDS-a Zorana Thalerja, ker je sodeloval pri neuspešnem poskusu prevzema Pivovarne Union s strani Interbrewa. Takrat se je zdelo to vprašanje načelno, etično, moralno in na­cionalno. Ali lahko dovolimo tujcem prevzem naše lastnine? Kako smešno in žalostno je danes prebirati razprave o nacionalni srebrnini. Če vprašate mene, pivo je pivo, mar ne? Če v Belgiji naročim pivo, se nikoli ne vprašam, kdo je lastnik. Verjemite mi, da se ne.

/…/

Kaj želite Sloveniji ob njeni 25-letnici? "Več ambicij, več samozavesti in širši pogled na svet. Podalpski svet je veliko premajhen, da bi razumeli svet in spremembe v njem. Biti del sveta, ki se spreminja, je prava pot do uspeha. Predvsem potrebujemo več sposobnosti odločanja za prihodnost, odločanja danes za jutri, in ne odlašanja na jutri. Odločati moramo danes, v realnem času. Problem slovenske politike je v tem, da bi sicer rada igrala politično igro, a namesto da bi ustvarjala spremembe, jim prepogosto le sledi s preveč zamude." Foto: Ana Kovač

Slovenci veljamo za Američanom zelo nenaklonjen narod, kar se pogosto odrazi tudi v negativnih pogledih na naše članstvo v zvezi Nato. Ste zaradi tega kot predstavnik Slovenije v zvezi imeli kaj težav?
Zaradi tega nimam težav pri opravljanju funkcije, me pa del javnosti tu in tam obtožuje, da nisem predstavnik Slovenije v Natu, temveč da nastopam tudi kot veleposlanik Nata v Sloveniji. To je sprevržena samorefleksija, ko ljudje niso sposobni ali zavestno nočejo biti subjekti mednarodne politike in mednarodne varnosti, pač pa bi bili radi samo objekti varnosti. Nekdo naj nas varuje, kdo, pa niti ni pomembno. Glavno je, da se to nas ne tiče. To je prepogosto način slovenskega razmišljanja, ki nas v veliki meri ovira, tu in tam tudi diskreditira. Predvsem pa nas onemogoča tudi takrat, ko gre za našo bolestno neambicioznost, za premalo odpiranja v svet, za strah pred tujimi investicijami, priseljenci, begunci. Vse to so fobije, ki pri Slovencih tu in tam prihajajo na dan, včasih pa kar udarijo.

Vse naše vlade imajo precejšne težave, zlasti v začetnem obdobju. Ministri in ministrice nekako še dojemajo dimenzijo EU, transatlantske dimenzije in povezave pa preprosto ne vidijo. Ker je nočejo videti iz ideoloških razlogov ali pa zaradi svojih osebnih omejitev in stereotipov, tudi neprimernih vredno­stih sistemov. To je tudi intelektualno gledano podcenjevalno in politično neodgovorno. Predvsem pa je premalo državotvorno.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.