Je uvrstitev ljubljanske univerze med 500 najboljših na svetu uspeh?

Univerza v Ljubljani se je že sedmo leto zapored uvrstila med 401. in 500. mestom na lestvici najboljših univerz na svetu po ARWU (Academic Ranking of World Universities) oziroma tako imenovani šanghajski lestvici. Na vrhu je univerza Harvard iz ZDA, v prvi deseterici pa je še sedem ameriških in dve britanski univerzi. Za rektorja univerze uvrstitev med 500 najboljših velik uspeh Rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik pravi, da je njihova uvrstitev glede na razmere, v katerih delujejo, velik uspeh. Poudaril je, da se v zadnjih dveh letih spoprijemajo z izjemno neugodnim finančnim stanjem. "To so razmere, v katerih delujejo vse slovenske univerze. Če se to ne bo bistveno izboljšalo, se bomo čez kakšni dve leti pogovarjali o tem, zakaj nas ni več na nobeni priznani mednarodni lestvici," je opozoril. Za očitke, da univerza, ki jo vodi, ustvarja veliko nezaposljivih kadrov, predvsem družboslovcev, pravi, da niso upravičeni: "Za to trditev mi morate poiskati dokaze. Jaz tega ne verjamem. Je neka splošna floskula, ki se v slovenskem prostoru neprestano ponavlja, nihče pa nima prav natančnih podatkov. Pravkar pripravljamo študijo o zaposljivosti svojih diplomantov. Lahko vam zagotovim, da ta izjava ni resnična." Trontelj svari pred izseljevanjem mladih izobražencev "Ljubljanska univerza na kakovostnih lestvicah ni tako slaba, lahko pa bi bila še boljša. Na šanghajski bi ji želel vsaj eno stopnico višje, kar je med drugimi dosegla beograjska univerza. Sprašujem se, ali je ta rezultat posledica bolonjske reforme. Tu so se nekatere fakultete in oddelki še kar znašli, drugi pa manj," nam je o uvrstitvi ljubljanske univerze povedal Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Omenil je, da sam prebere precej načrtov doktorskih disertacij in magistrskih nalog, ki pridejo na ocenjevanje na Komisijo za medicinsko etiko, in da posebno pri zadnjih ni zadovoljen z ravnjo. "Zdi da se mi, da se kakovost, seveda s hvalevrednimi izjemami, ne izboljšuje. Vtis o povprečju je prej nasproten," je dejal. Na vprašanje o zaposljivosti diplomantov ljubljanske univerze pa je odgovoril: "Mislim, da ni dobro, če prepustimo trenutnemu stanju na trgu delovne sile, da samo uravnava število vpisnih mest na posameznih področjih študija. To je le en mehanizem, ki ne upošteva niti razločno napovedljivih sprememb v prihodnosti. Še slabše je, če odpiramo nova mesta na področjih, kjer imamo že zdaj preveč brezposelnih." "Država ni brez odgovornosti pri poklicnem usmerjanju mladih. Mislim, da bi bilo prav, če bi se bolj uveljavilo načrtovanje zmogljivosti. To pa ni preprosto. Težko je napovedati učinke internacionalizacije univerz in povečane mobilnosti mladih izobražencev. To bo pri nas predvsem izseljevanje, dokler ne bomo mogli računati na obnovljeno gospodarsko konjunkturo," je dodal.

"Nezaposljivosti družboslovcev pritrjujejo številke z zavoda" Žiga Turk, nekdanji minister za izobraževanje in profesor na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Ljubljani meni, da uvrstitev naše največje univerze ni uspeh, predvsem zato, ker lestvica nagrajuje velike univerze, med katere spada tudi ljubljanska. Ambicija univerze bi morala biti višja uvrstitev, je prepričan.

"Visoko šolstvo je pred velikimi spremembami in univerze, ki ne bodo v nekaj nišah v svetovnem vrhu ali ne bodo vsaj lokalno, v krogu nekaj 100 kilometrov, najboljše, zanimive, posebne, bodo v velikih težavah," pravi Turk.

O tem, ali se strinja, da ljubljanska univerza proizvede veliko nezaposljivih diplomantov, predvsem družboslovcev, pa je povedal: "Da, nezaposljivosti družboslovcev pritrjujejo številke z zavoda za zaposlovanje, predvsem povprečen čas, ki ga mlad diplomant potrebuje, da najde delo. Sicer nisem privrženec skrajnosti, da univerza izobražuje za točno določeno delo v gospodarstvu, ki se ga mora diplomant znati lotiti prvi dan. Dati mora široke in trdne temelje, na katerih lahko človek gradi, ko se izobražuje vse življenje."