Janša o bančnih sanacijah: Isti ljudje, iste prakse in iste posledice #video

"Isti ljudje, iste prakse in iste posledice," je dejal Janša, ki je vlado vodil od decembra 2004 do konca novembra 2008 in od februarja 2012 do konca marca 2013. Ocenil je, da smo izpostavljeni tveganju tretje sanacije, dokler ne odgovorimo na vprašanje, kako sta bili mogoči dve sanaciji v relativno kratkem času. Po njegovem je "bančništvo v Sloveniji v domeni istega kroga, ki je bil vzpostavljen daleč pred osamosvojitvijo".

Video: Planet TV

"Krožno bančništvo deluje še danes"

Kot je povzel, je oblast v času prve sanacije namerno zanemarila dolžnost, da ugotovi vzroke za prvi bankrot, sankcionira odgovorne ter jih izloči iz odločanja v centralni banki in komercialnih bankah v državni lasti. Tako sistem, ki ga je označil za "krožno bančništvo", deluje še danes, v prvem mandatu njegove vlade pa naj bi jim uspelo odpraviti številne varovalke tega sistema, a ne vseh.

Preiskava bančne luknje je po njegovem družinski posel. "Znanih je na desetine primerov, ko je eden od zakoncev zaposlen v banki, drugi je praviloma sodnica," je ponazoril ter ocenil, da če se ljudi, ki so neposredno povezani z "banksterji" in so danes v policiji, tožilstvu in sodstvu, ne izloči, bodo stvari ostale na ravni ugotovitev te komisije.

Omenil Rigelnika, Šinigoja in Hazabenta

Eno od imen, ki je igralo ključno vlogo v obeh bančnih "ropih", je po njegovem Herman Rigelnik, nekdanji predsednik nadzornega sveta LB. Omenil je še Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika izvršnega sveta SR Slovenije, ki je nato postal direktor goriške banke, in Andreja Hazabenta, ki je bil, kot je dejal, v prvi sanaciji bank izpostavljen s primerom Tam.

Ker je predsednik bančne komisije Anže Logar član iste stranke kot Janša, se je iz zasliševanja izločil. Janša je na vprašanje člana Janka Vebra (SD), zakaj so šele v začetku leta 2008 onemogočili zakon, po katerem so v prehodnem obdobju med 2006 in 2008 dovoljevali podeljevanje t. i. tajkunskih posojil, odgovoril, da so ti nastajali tudi po tem obdobju.

"BS je del problema"

"Obstajajo napori, da bi se za vse to okrivila zakonodaja," je dejal in izpostavil, da so "to omogočale klientelistične povezave". Poznam ogromno podjetnikov, ki so želeli posojila, pa jih niso dobili, je nadaljeval in dodal: "Nihče ni mogel kot ljubljanski župan Zoran Janković klicariti takratnega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja ali takratnega predsednika uprave Nove KBM Matjaža Kovačiča za posojilo za Stožice."

"Banka Slovenije ni del rešitve, ampak del problema." Foto: Bojan Puhek

Na vprašanje, zakaj je zakon omogočal, da banke ustanavljajo hčerinske družbe zunaj EU, na trgih nekdanje Jugoslavije, brez soglasja Banke Slovenije in brez licenciranja v njihove nadzorne svete, čemur je centralna banka nasprotovala, je Janša odgovoril, da je "ta komisija ustanovljena predvsem zaradi ljudi z licencami", Banka Slovenije pa "ni del rešitve, ampak del problema".

Ob tem se je dotaknil tudi kroženja kadrov iz vodstva Banke Slovenije v vodstva komercialnih bank in nazaj ter izpostavil primera kariernih poti Franceta Arharja in Boža Jašoviča. Način delovanja se zdaj prenaša na mlajšo generacijo bančnikov, je dodal.

Za slabo stanje izvedeli od Evropske komisije

Z Vebrovimi navedbami, da so izjave finančnega ministra Janeza Šušteršiča v drugem mandatu njegove vlade, da je Slovenija tik pred bankrotom, dvignile ceno zadolževanja, se ni strinjal. Povzel je, da je vlada za zelo slabo stanje v bančnem sistemu izvedela od Evropske komisije, ki je podatke pridobila od Evropske centralne banke, podatke o tem pa naj bi imele tudi vse rating agencije v svetu.

"Dogajanje leta 2012 kaže, da je obstajala izjemna samozavest akterjev, ki so povzročili bančno luknjo, da so oni edini, ki se s tem lahko ukvarjajo in sanirajo," je menil in ocenil, da se glede na to, kar se zadnje čase dogaja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskem državnem holdingu, ne more drugače reči, kot da so imeli prav: "Stvar je ponovno v rokah tistih, ki so to povzročili, in zdaj se znova špekulira in služi."

Leta 2012 so vrabci na drevesih čivkali, da je v bančnem sistemu nekaj narobe. A ne banke ne Banka Slovenije niso pristajale na to, da bo potrebna sanacija. Ko so dobili signale, da je stanje v NLB drugačno od prikazanega, so želeli zamenjati Kramarja, a jim ni uspelo, ker je predstavnica ministrstva za finance v nadzornem svetu glasovala drugače in ker jim to ni uspelo zaradi KBC v NLB, ki je ščitila upravo, je povzel.

"Naša napaka je, da nismo končali dela"

"Napaka naše vlade ali nemoč tiste koalicije je, da nam v bančnem sistemu ni uspelo narediti reda," je poudaril. To pa bi lahko dosegli s privatizacijo NLB in Nove KBM. Zadnja je šla takrat skozi IPO, pri NLB ni bila mogoča, ker naj bi se vlada Antona Ropa s KBC dogovorila, da je prevzemno premijo že plačala s pridobitvijo tretjinskega deleža v NLB in da je ob prevzemu ne bo plačala, s čimer se niso mogli strinjati.

Velikost bančne luknje po njegovem ni bila precenjena, ker bi potem moral denar nekje ostati. Razprava na komisiji DZ za nadzor javnih financ pred enim letom pa je pokazala, da so v bankah še vedno slaba posojila. "Tako so na DUTB šle terjatve kot tarče, da so jih spravili v roke tistih, kamor so se namenili, hkrati pa v bankah čakajo nekatere slabe terjatve kot neka bomba in se o tem le na pol javno govori," je še menil.

Bratuškova zavrnila očitke o čezmerni dokapitalizaciji bank

Pred preiskovalno bančno komisijo DZ je danes nastopila tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek. Navedbe, da so bankam ob sanaciji namenili preveč denarja, je večkrat zavrnila in jih označila za populistične. Kot je poudarila, bi država v primeru, da je denarja res preveč, lahko izkoristila svoj lastniški položaj in sredstva pridobila nazaj.

Komisija se je precej dolgo zadržala tudi pri referendumu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in slabi banki, pri čemer je Logarja med drugim zanimalo, zakaj je Bratuškova prispevala podpis pod zahtevo za razpis referenduma. Pojasnila mu je, da je bilo takrat takšno stališče poslanske skupine, sama pa se z njo ni strinjala. Prepričana je sicer, referendum ne bi v ničemer ogrozil javnofinančne stabilnosti. Foto: Ana Kovač

Uvodoma je, kot že na lanskem zaslišanju, poudarila, da je bilo konec leta 2012 in v začetku leta 2013 stanje na finančnih trgih za Slovenijo zelo slabo, zato država ni imela druge izbire, kot da sanira bančni sistem. Če ne bi ukrepali pravočasno, bi Slovenija potrebovala pomoč mednarodnih posojilodajalcev, je prepričana Bratuškova.

"Sanacija je bila izpeljana skladno z vsemi evropskimi pravili"

Ponovila je tudi, da je bila sanacija izpeljana skladno z vsemi evropskimi pravili. "Če kdor koli misli, da je bilo v banke danega preveč denarja, bi moral ukrepati, ne le javno govoriti in pozivati," je dejala in se s tem kritično odzvala na pomisleke koalicijskih poslancev, ki po njenih besedah dvomijo v ustreznost višine dokapitalizacije.

"Če sprejmemo, da je možno, da je bilo v banke dano preveč denarja, bi vlada morala to preveriti. Štiri leta je že od dokapitalizacije, a ni ukrepala. Če je bil v naše banke dan en cent preveč, bi ga morala aktualna vlada pobrati iz bank in z njim poplačati dolg. A sklepa, da bi preverili višino dokapitalizacije, v državnem zboru ne uspemo sprejeti, ker je koalicija proti. Drznejo pa si predstavniki koalicije vseeno populistično govoriti o tem, da je bilo v banke danega preveč denarja," je dejala.

Populizem in nabiranje političnih točk

Kot je dejala, je aktualna vlada na podlagi istih stresnih testov intervenirala v Banki Celje in Abanki, zato je prepričana, da gre pri tovrstnih očitkih za populizem in nabiranje političnih točk. "Še danes sem prepričana, da je bila sanacija narejena dobro in da je po njej začelo rasti tudi gospodarstvo. Skratka, slika se je v naši državi obrnila," je poudarila.

Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja, kdo konkretno je odgovoren za nastanek in obseg bančne luknje, Bratuškova ni odgovorila, saj po njenem mnenju o tem ne more soditi. Poudarila pa je, da je znano, kdaj so bila sporna posojila izdana. Vsekakor bi Banka Slovenije morala opozoriti, da se v slovenskih bankah dogaja nekaj, kar za bančni trg "ni najbolj normalno", je prepričana.

V odgovoru članu komisije Vebru je poudarila tudi, da so pri sprejemanju ukrepov morali spoštovati zaveze, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji. Želja komisije je bila, da se NLB in Nova KBM prodata, največ, kar je Sloveniji uspelo doseči, pa je bila ohranitev lastništva v obsegu 25 odstotkov plus ena delnica, je dejala.