Janković: Plačali bomo davek za stavbo, ki jo dajemo v brezplačno uporabo državnim organom

Kaj bo pomenil za Mestno občino Ljubljana, še ne ve, saj še ni jasno, kakšen predlog bo sprejet. Ob tem pa je opozoril na primer Kresije, saj bo občina plačala davek za stavbo, ki jo daje v brezplačno uporabo državnim organom.

Župan je na novinarski konferenci omenil, da so kot združenje mestnih občin zavzeli skupno stališče do napovedanega davka na nepremičnine. Ob tem pravi, da je bil eden od njihovih predlogov upoštevan, in sicer triletno prehodno obdobje za plačilo davka.

Sicer pa je bilo stališče združenja po besedah Jankovića to, da bi mestnim občinam morala ostati enaka količina denarja, kot ga zdaj poberejo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, pri čemer se stroški za občane ne bi smeli povečati. Računali so, da bo ta davek prinesel nove prihodke v občinski oziroma državni proračun s tem, da se bodo polovili dozdajšnji neplačniki.

Točnega izračuna po županovih besedah še nimajo Točnega izračuna, koliko davka bodo morali plačati, po županovih besedah še nimajo, saj še čakajo, kakšen predlog bo sprejet v DZ. Ob tem pa Janković pravi, da je "popolnoma nelogično", da bodo plačevali davek za stavbo, v kateri dajejo prostor državi brezplačno. V Kresiji, ki je last Mestne občine Ljubljana, po njegovih navedbah okoli 600 kvadratnih metrov uporablja država.

Prepričan, da bo zakon, tudi če bo sprejet, doživel mnoge pripombe Poleg primera Kresije je Janković omenil še stavbe, v katerih so vrtci in šole, ter Ljubljanski grad. "Kar naenkrat bomo mi plačevali davek za Ljubljanski grad, pol bo šlo nazaj mestni občini, pol pa državi – nelogično," pravi župan. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ta zakon, tudi če bo sprejet, doživel mnoge pripombe.

Janković se sicer strinja, da bi bilo prav, da bi morali biti prazni prostori dodatno obdavčeni. Mestna občina Ljubljana ima po njegovih besedah 66 tisoč kvadratnih metrov lokalov, ki jih daje v najem. Od tega je 40 odstotkov površin v brezplačnem najemu, v nekaterih so državni organi, v drugih pa posamezna društva, ki delujejo v javnem interesu na področju sociale in kulture.

Četrtina prostorov je praznih, od tega jih je polovica v postopku prodaje, nekaj jih je v fazi denacionalizacije, nekaj pa jih obnavljajo. Z najemnino pa oddajajo okoli 33 odstotkov lokalov, je pojasnil župan. Cene najema so po njegovih besedah odvisne od dejavnosti in lokacije prostora, gibljejo se od treh evrov pa tudi do 20 evrov. Najdražji so lokali za gostinsko dejavnost v središču mesta, pravi Janković.