"Izvorni greh sovražnega govora je v politiki"

Odgovornost za razširjenost sovražnega govora v javnih razpravah je moč pripisati politiki, pa tudi premajhni občutljivosti celotne družbe, so poudarili udeleženci.

Rovšek: Sankcioniranja na tem področju je premalo Namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek je na okrogli mizi, ki jo je organiziralo Akademsko društvo Pravnik, prikazal pravni vidik sovražnega govora in tudi problematiko, s katero se soočajo v uradu človekovih pravic. Sovražni govor je tudi oblika diskriminacije in je v javnosti razširjeno mišljenje, da je tega vedno več, je dejal in dodal, da je sankcioniranja na tem področju premalo.

Pri sovražnem govoru gre predvsem za prizadetost manjšine V letu 2010 do 2011 se je število obsodb na tem področju sicer povečalo z dveh na devet, je omenil Rovšek in dodal, da gre pri sovražnem govoru predvsem za prizadetost manjšine. Pojasnil je, da ustava in zakon govorita o sovražnem govoru, če je uperjeno proti skupini na nacionalni, verski ali rasni osnovi. A je v vsaki družbi bolj ogrožena manjšina in zato je treba biti bolj občutljiv za sovražni govor, ki je usmerjen proti tej manjšini, je poudaril Rovšek.

Opozoril je, da veliko sovražnega govora pravzaprav izhaja iz politike. "Določeni izrazi, kot so zombiji, levi fašisti, trenirkarji, so nastali v politiki, potem pa se ti izrazi širijo po spletnih komentarjih in postajajo 'normalni', kajti, če jih nek politik izraža, pomeni, da je to dovoljeno," je še dodal.

Zidar Klemenčičeva vidi problem v politiki Z njim se strinja odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Ko gre za sovražni govor, je njegov izvorni greh v politiki, je prepričana Zidar Klemenčičeva. "Politika je tista, ki lansira izraze, opredelitve za posamezne skupine ljudi, ki se potem primejo v družbi in jih potem začnejo posamezniki uporabljati ter se z njimi obkladati," je poudarila. Če bi naša politika začela komunicirati spoštljivo in se samocenzurirala, preden bi začela, kot pravi, uporabljati izraze, ki spodbujajo sovraštvo do posamezne skupine ljudi, teh besed v javnosti ne bi bilo.

Slak: Odgovornost je tudi na medijih Novinar in pravnik Uroš Slak je opozoril na liderje, ki nas poskušajo deliti levo in desno in ki govorijo o o trenirkarjih, zombijih, da bi se ta "diskurz" ohranjal. A na dolgi rok meni, da se "ta diskurz" ne bo obnesel. Na ta način v parlamentu po Slakovih besedah ne moreš dobiti tako velike večine, da bi vladal, saj ljudje že znajo presoditi, kaj te besede pomenijo.

Drugače se mu zdi, da se je treba o sovražnem govoru zelo veliko pogovarjati, ker na ta način družba postane "občutljiva" na te stvari. Meni, da je odgovornost tudi na medijih, da o teh temah govorijo in tudi povejo svoje mnenje. Predvsem se mu zdi pomembno, da si ne zatiskamo oči tudi mediji pred t.i. širšim sovražnim govorom. Premajhno občutljivost celotne družbe do sovražnega govora pri nas pa je po njegovem mnenju moč pripisati tudi recesiji, ker so ljudje postali "zelo racionalni".