Aleksandar Mićić

Četrtek,
18. 6. 2015,
22.20

Osveženo pred

1 leto, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Islandija banke Jože Kozina Mejra Festić

Četrtek, 18. 6. 2015, 22.20

1 leto, 4 mesece

Islandske bančne prevare so sankcionirane, ker so ljudje to zahtevali

Aleksandar Mićić

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Kaj so pokazale mednarodne in domače preiskave bančnega zloma in kaj se iz tega lahko naučimo.

Po zlomu Lehman Brothers je bil finančni sektor zadnjih pet let pod drobnogledom. Vrstile so se razne preiskave. Kaj so do zdaj pokazale izkušnje, pridobljene v mednarodnih in domačih preiskavah? Se bomo iz tega kaj naučili ali se bomo vrteli v začaranem krogu? Zlom bančnega sistema: pogled "nazaj v prihodnost" so naslovili dogodek, ki ga je organizirala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj s PwC in NLB in ki nam je poskušal dati vsaj nekaj odgovorov.

Najbolj znana tožilka po Carli del Ponte Glavna govornica je bila, kot so jo predstavili, najbolj znana tožilka po Carli del Ponte, Eva Joly, nekdanja francoska preiskovalna sodnica, zdaj poslanka evropskega parlamenta pri Zelenih, ki se že od osemdesetih let bojuje proti davčnim oazam, korupciji, pranju denarja. Preiskovala je tudi politika in nekdanjega lastnika Adidasa Bernarda Tapia, razkrila pa je eno od največjih korupcijskih afer v Evropi – Elf Aquitaine. Od leta 2009 je svetovalka islandske vlade pri preiskovanju propada bančnega sistema, preiskuje tudi Luxleaks in Junckerjevo davčno afero. Grozili so ji že s smrtjo, ji vdrli v stanovanje in računalnike.

Islandci so jo zahtevali prek Facebooka Jolyjeva je predstavila svoje sodelovanje z islandsko vlado pri preiskovanju propadlega bančnega sistema. Vlada jo je najela po tem, ko je nastopala v kontaktni oddaji islandske televizije. Na Facebooku se je takoj pojavila zahteva, da jo mora vlada najeti za to, da kaznujejo vse tiste, ki so povzročili islandsko bančno luknjo. Javilo se je več kot 20 tisoč ljudi. Že naslednji dan jo je resorni minister povabil k sodelovanju.

Islandija in Slovenija Ker je Islandija majhna država, kjer tovrstnih strokovnjakov ni veliko in kjer se vsi poznajo, podobno kot v Sloveniji, so se odločili, da bodo najeli še tuje. Srečali so se tudi z nepregledno privatizacijo, podobno kot v Sloveniji. Odkrili so slaba posojila, ki so se podeljevala po politični liniji za mešetarjenje na borzi, podobno kot v Sloveniji. Nato pa se podobnost s Slovenijo konča. Islandci so vse ključne vodje pripeljali do obsodilne sodbe na največ pet let zapora in jim odvzeli protipravno pridobljeno premoženje, povsem drugače kot v Sloveniji, kjer nismo obsodili še nikogar. Jolyjeva je poudarila, da se je zgodba lahko končala, ker so ljudje to zahtevali in ker politiki tega niso mogli prezreti. Poudarila pa je tudi nepodkupljivost pravosodja vse do ustavnega sodišča.

Islandija in Grčija Na Norveškem rojena francoska preiskovalka vidi podobnosti tudi med Islandijo in Grčijo. Islandija je skoraj čez noč pravzaprav bankrotirala. Predvsem Velika Britanija je poskrbela za to, da je bil ves denar islandskih prebivalcev blokiran. Vseh. Mednarodni denarni sklad (MDS) je obljubil pomoč v zameno za privatizacijo in da se plača dolg islandskih bank. Tako je dolg zasebnih bank pravzaprav postal javni dolg. Nova vlada je bila primorana sprejeti vse pogoje.

Vendar pa imajo Islandci zakon, ki predsedniku dovoljuje sklic referenduma. To je islandski predsednik Olafur Ragnar Grimsson tudi storil. Kar 94 odstotkov ljudi se je odločilo, da dolga zasebnih bank ne bodo sprejeli v javni dolg. Kljub temu so morali sprejeti zahteve po privatizaciji. Morali so prodati tudi javni ogrevalni sistem. MDS je zadovoljen, ljudje pa ogrevanje zdaj plačujejo zasebniku.

Jolyjeva poudarja, da mednarodne finančne institucije tako delujejo tudi v Grčiji. Da pa bo zadeva še hujša, se pri opozarjanju Grčije prav nič ne brzdata nizozemski finančni minister in predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem in trenutni predsednik Evropske komisije, prej pa predsednik luksemburške vlade Jean Claude Juncker.

Jolyjeva se kar razjezi, ko vodilna finančnika Grkom očitata, da ne znajo pobirati davkov, hkrati pa sama prihajata iz držav, ki sta največji davčni oazi na svetu.

V prihodnje se nam kaj kmalu lahko zgodi tudi nova gospodarska kriza, če ne bomo ukrepali. Rešitev govornica vidi v skupni konsolidirani osnovi za plačevanje davkov na mednarodni ravni. Multinacionalke morajo plačevati davke.