Iške zapornice se izobražujejo, zakaj je to pomembno?

"Znano je, da mnogim slovenskim zapornikom v času prestajanja kazni ne moremo omogočiti dela. Dan je zanje dolg, nezapolnjen, s tem pa imajo več časa za razmišljanje o aktivnostih, ki ne v ne zunaj zapora niso zaželene. Zato smo prisiljeni iskati dodatne programe," je prvi mož slovenskih zaporov Jože Podržaj uvodoma dejal na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi posebnega izobraževalnega programa, ki so ga izvedli v ženskem zaporu na Igu.

Tu do zdaj niso imeli programa šolanja za zapornice – kot ga imajo denimo njihovi moški kolegi na Dobu –, prve korake v tej smeri pa so naredili v okviru evropskega projekta. Izobraževalna zavoda CDI Univerzum in Zavod MiT, ki sta že prej sodelovala pri izobraževanju zapornikov, sta se vključila v evropski projekt Competent, v katerem je sodelovalo šest partnerjev (poleg slovenskih še nemški, hrvaški in litovski partnerji). Projekt je namenjen prenosu metod dela z ženskimi zapornicami iz nemškega centra Frauen Computer Zentrum Berlin (FCZB) v slovenski in litovski ženski zapor.

V okviru projekta so izvedli tudi pilotni projekt izobraževanja slovenskih zapornic. Predavanja so potekala na temo podjetniških in socialnih kompetenc, izobraževanje pa je uspešno zaključilo sedem zapornic. Dve sta na koncu prejeli nagrado, in sicer brezplačno srednješolsko izobraževanje.

97-odstotna prisotnost "Zapor je lahko tudi priložnost za posameznika, ki lahko – če ima seveda voljo – v tem času veliko naredi na sebi," je dejal Podržaj in dodal, da je trenutno v slovenskih zaporih 223 obsojencev (17 odstotkov vseh), ki so vključeni v kakršnokoli izobraževanje.

"Trenutno imamo v zaporu dva študenta teologije, dva študenta prava in druge. Je pa problem, ker večina študijev danes še vedno zahteva izhod, do česar pa tisti na zaprtem oddelku niso upravičeni. Sicer pa je naš sistem že proizvedel lepo število kuharjev in drugih gostinskih kadrov, ki jih sicer primanjkuje," je dejal Podržaj.

Vodja iškega zapora Danijela Mrhar - Prelić je poudarila, da organizatorje veseli predvsem dejstvo, da je sedmerica zapornic, ki so se udeležile petmesečnega izobraževanja, dosegla 97-odstotno prisotnost na predavanjih. "Do zdaj pri aktivnostih v zavodu nismo videli take motivacije. Med udeleženkami je vladalo ravno pravo razmerje sodelovalnega in tekmovalnega duha," je povedala.

Zlata vreden stik z zunanjim svetom O izkušnji sta spregovorili tudi zapornici Sabina in Mateja, ki sta ob koncu izobraževanja dobili nagrado: brezplačno srednješolsko izobraževanje. Prva je izbrala smer predšolske vzgoje, druga pa gastronomije in turizma. V povprečju se trikrat tedensko iz zapora vozita na predavanja. "Dobili sva lepo nagrado – možnost nadaljnjega šolanja. Vsak izhod iz zapora je priložnost za vračanje v družbo, za iskanje ponovnega stika z družbo," je dejala Mateja.

Sabina pa pripomnila, da je pomembna vrlina, ki jo z udeleževanjem predavanj pridobiva, odgovornost. "Očitno prej nisem bila dovolj odgovorna, zdaj imam priložnost, da se tega naučim," je dejala.

Zapor sicer, kot sta povedali sogovornici, nudi veliko priložnosti, kako jih bo kdo izkoristil, pa je v rokah vsakega posameznika. Obe sta se pred začetkom šolanja udeleževali delavnic. V zaporu imajo pevski zbor in ustvarjalne delavnice, sta povedali. "Zapor je lahko psihična vojna ali pa nova priložnost. Odkar sem tu, sem veliko stvari razčistila in začenjam na novo," je misli strnila Mateja.

Milijon za izobraževanje Da bi spodbudili nadaljnje aktivnosti v tej smeri, je uprava zaporov zaprosila za evropska sredstva in dobila 980 tisoč evrov, ki jih bodo v prihodnjih letih porabili za izobraževanje obsojencev, je danes še dejal Podržaj in napovedal: "Izobraževanju obsojencev se obetajo bistveno lepši časi."