Petek, 22. 7. 2016, 8.00
9 mesecev, 2 tedna
"Svoje študente želim naučiti, da je najpomembnejše vztrajati na svoji poti znotraj pravnih okvirov"
Objavljamo intervju z dr. Matjažem Nahtigalom, izrednim profesorjem prava na primorski Fakulteti za management, ki podaja tudi kritičen pogled na trenutno pravno stanje države in razmišljanje o tem, kakšne pravne strokovnjake potrebujemo.
Dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Fakulteti za management v Kopru.
Kako bi komentirali trenutno pravno stanje države? Kje so največje pomanjkljivosti oziroma prednosti? Bi morda izpostavili kakšen trenutno aktualen primer?
Stanje ni dobro. Skozi obdobje tranzicije, posttranzicije in članstva v Evropski uniji nam ni uspelo vzpostaviti dovolj kakovostnih, dobro delujočih in odzivnih institucij javnega in zasebnega prava. Vladajoče elite niso pokazale zadostne zavezanosti načelom pravne države, neodvisni srednji družbeni sloj je prešibek in preslabo organiziran, da bi lahko zagotovil višjo raven kakovosti delovanja institucij. Prednost pa je morda v tem, da zdajšnji model delovanja ni vzdržen in da bo v vsakem primeru potrebna temeljita rekonstrukcija ekonomskega, socialnega in političnega modela v smeri večje vključenosti in bolj uravnoteženega družbenega razvoja.
Kot primer lahko izpostavim nedavno razkritje panamskih dokumentov o svetovni razsežnosti davčnih utaj, izogibanju plačevanja davkov po svetu. Odziv držav in oblasti po svetu je bil različen. Niti najbolj razvite države si ne morejo privoščiti takšne davčne erozije, saj so posledično primorane še dodatno davčno obremenjevati srednji sloj in podjetništvo. Odziv slovenskih oblasti je bil zelo mlačen, češ zaradi globalizacije smo nemočni. S takšnim razmišljanjem se ne strinjam. Začetek strukturnega preobrata bi se lahko začel pri identificiranju največjih davčnih izogibanj in davčnih utaj ter ustreznem poplačilu davkov. Nato bo lažje pristopiti k davčni reformi.
Naslednji primer so zapleti in spori pri upravljanju državnih podjetij. Za uspešen, dolgoročno konkurenčen razvoj državnih podjetij niso dovolj le numerični indikatorji, stopnje donosnosti in višina dividend, temveč dolgoročna razvojna zavezanost vseh akterjev, torej lastnikov, uprav in nadzornikov ter vseh drugih deležnikov.
Kakšnih strokovnjakov nam primanjkuje na tem področju? Kakšna znanja potrebujemo?
Znanja in seveda tudi izkušnje iz mednarodnega finančnega in davčnega prava, iz posameznih specializiranih področij evropskega prava, znanja iz kakovostnega upravljanja javnih institucij so gotovo med njimi.
Obstaja vedno večji razkorak med strokovnjaki, ki delujejo v naprednem mednarodno konkurenčnem delu slovenskega gospodarstva, ter med vse manj številnimi izkušenimi strokovnjaki v javnem sektorju na različnih pomembnih področjih. Da ne bo nesporazuma: v slovenskem javnem sektorju, denimo na področju zdravstva, javnih financ, pravosodja, evropskih zadev, nedvomno imamo strokovnjake. Vendar jih je premalo, premalo med seboj sodelujejo, da bi lahko dvignili raven upravljanja javnega sektorja na nujno potrebno višjo raven, poleg tega mnogi tudi odhajajo. Če k temu dodamo močno prisotnost in delovanje interesnih skupin, politizacijo ter odsotnost celovite družbene razvojne strategije, vidimo, da imamo resen strukturni in razvojni problem.
Doktorirali ste v ZDA na Harvardu. Menite, da bi se morali v Sloveniji zgledovati po njih, v sistemskem smislu? Morda pri kakšnem konkretnem primeru?
Dr. Matjaž Nahtigal ima neprecenljivo izkušnjo iz tujine, saj je študiral na Harvard Law School. ZDA premorejo razvit sodoben pravni sistem, toda tudi ta sistem je pokazal na velike pomanjkljivosti pri nadzoru velikih finančnih institucij, kot smo temu lahko priča v obdobju po zlomu Lehman Brothers.
Dober primer reoganizacije je bila zvezna državna intervencija v ameriško avtomobilsko industrijo, to je v General Motors in Chrysler kot del "velike trojice" iz Detroita. Velika zvezna državna pomoč, izvedeno prestrukturiranje pod okriljem stečajnega sodišča v sorazmerno kratkem času ter postavitev General Motors na nove temelje so dober prikaz ameriške pravne in finančne sofisticiranosti, pa tudi pragmatične pripravljenosti na državne intervencije, kadar je to potrebno. Sodelovanje javnega in zasebnega sektorja lahko pripomore k uspešnemu prestrukturiranju, dvigu produktivnosti in tehnološkim inovacijam na področju večje energetske učinkovitosti ter h krepitvi mednarodne učinkovitosti.
Česa podobnega si pri nas za zdaj še ne moremo privoščiti, saj delujemo v bistveno drugačnih institucionalnih in ekonomskih pogojih: velik obseg nasedlih investicij, velika prepletenost lastniških in dolžniških razmerij, plitek trg kapitala, na novo vzpostavljene institucije. Zato prestruktiranja slovenskih podjetij trajajo precej dlje, kot bi si želeli.
Zakaj so po vašem mnenju pravna znanja v poslovnem svetu danes tako pomembna?
Ker postaja pravna normiranost vse zahtevnejša, izpostavljenost pravnim odgovornostim in tveganjem pa vse večja. V preteklosti so bili šibek nadzor nad upravljanjem, premajhno upoštevanje pravnih odgovornosti, prevelika prepletenost lastniških in upravljavskih interesov ter pogosta navzkrižja interesov med najpomembnejšimi razlogi za mnoge nasedle gospodarske primere pri nas.
Če želimo iz dolgotrajne stagnacije narediti resničen strukturni obrat, bo treba zagotoviti, da se teoretično in normativno dobro zamišljene vloge in pristojnosti ter z njimi povezane odgovornost tako izvajajo tudi v praksi. Enako velja tudi za načelo zavor in ravnovesij, ki lahko tudi pri procesih odločanja v poslovnem svetu pripelje do bolj uravnoteženega dolgoročnega razvoja gospodarskih družb.
Predavate na primorski univerzi, na Fakulteti za management. Lani je fakulteta začela izvajati nov magistrski študijski program Pravo za management. Gre za edinstven študijski program v Sloveniji, ki združuje področja prava, ekonomije in managementa. Kako managerji lahko prispevajo k pravni državi?
Z iskanjem zahtevnega ravnotežja med poslovno tveganim odločanjem in med pravno odgovornostjo za sprejete odločitve. Od sodobnih managerjev se veliko zahteva, pogosto so pričakovanja do njihovega delovanja protislovna in medsebojno izključujoča. Zato je pomembno poznavanje tanke črte med avtonomno poslovno presojo in pravno odgovornostjo, meje med dobrobitjo za družbo in koristmi posameznih interesnih skupin, ravnotežjem med kratkoročnimi uspehi ter dolgoročno uspešnim trajnostnim razvojem, pravim razmerjem med nadziranjem stroškov in dolgoročnimi razvojnimi investicijami.
Katera so vaša specifična področja in kaj se vam zdi najpomembnejše, da prenesete svojim študentom?
Ukvarjam se z vprašanjem, kakšne lastniške strukture lahko pripeljejo do bolj odgovornega, bolj dolgoročno usmerjenega razvoja gospodarskih družb. Z vidika klasične pravne in ekonomske teorije je v času množične privatizacije veljalo, da ni pomembno, kdo postane lastnik, pomembna je predvsem hitrost privatizacije. V praksi se je pokazalo, da temu še zdaleč ni tako in da lahko naključno postavljeni in povezani lastniki iz podjetij odnašajo rente, vrednost, v razvoj in prestrukturiranje podjetij pa praktično ne vlagajo ničesar.
Zato se mi zdijo potencialno dobre lastniške strukture tiste, kjer obstaja ustrezno ravnotežje med malimi delničarji in velikimi delničarji, med javnimi in zasebnimi lastniki, kot odgovorni lastniki se velikokrat izkažejo tudi zaposleni kot delničarji. Obratno se mi zdi za dolgoročen razvoj najbolj problematično koncentrirano notranje lastništvo, ker nima ustreznega neodvisnega nadzora in potrebnih spodbud za dolgoročen razvoj, kar se je v praksi poskusov notranjega lastninjenega še kako potrdilo.
Svoje študente želim naučiti predvsem to, da je najpomembnejše vztrajati na svoji poti znotraj pravnih okvirov tudi takrat, ko zaradi "iracionalne vznesenosti" mnogi v okolju pozabijo na osnovna pravna načela in na osnovna načela preudarnega poslovnega in finančnega odločanja.
Kaj se vam poleg študija zdi najpomembnejše za razvoj kariere?
Iniciativnost ljudi in pripravljenost na internacionalizacijo. Slovenija in seveda tudi Primorska sta močno mednarodno vpeti, zato pripravljenost na mednarodno kariero, lahko tudi v okviru uspešnih slovenskih internacionaliziranih podjetij, tudi v času gospodarskega zastoja ponuja nove priložnosti.
Po njegovem mnenju naj bo študent prava visoko motiviran, pripravljen na trdo delo, dosleden, načelen, pravičnen in pa tudi ustvarjalen.
Kakšna naj bo po vašem mnenju oseba, ki se odloči za študij Prava za management? Kakšna naj bodo njena zanimanja, spretnosti in lastnosti?
Zaželene lastnosti so visoka motiviranost, pripravljenost na trdo delo, doslednost, načelnost, pravičnost, tudi ustvarjalnost. Študij je intenziven. Ker gre za podiplomski študij, pomeni to delo v majhnih skupinah, tako da se lahko učitelji vsakemu študentu res individualno posvetijo. Vseskozi pa študente spodbujamo in tako program, če se le da, sproti prilagajamo njihovim potrebam in zanimanju.
Bi želeli za konec še kaj izpostaviti?
Morda bi izpostavil še odprtost in naklonjenost Fakultete za management za nove, sodobne programe in študijske metode, kjer so študenti enakopraven subjekt v procesu izobraževanja. Na fakulteti si prizadevamo ustvariti potrebne temelje za uspešne kariere naših diplomantov po končanem študiju, za stalno izmenjavo informacij in znanj. Izhajamo iz stališča, da je najpomembnejše znanje, kako pridobivati nova znanja, in najpomembnejša kompetenca, kako v praksi pridobivati nove kompetence. Vse v smislu na znanju temelječe in inovativne ter dinamične družbe 21. stoletja.
Študij za kakovostno in odgovorno upravljanje
Študij Prava za management je namenjen vsem, ki želijo svoje managersko ali ekonomsko znanje nadgraditi s poznavanjem pravnih vidikov poslovanja in odločanja, vsem, ki se zavedajo, da je razumevanje specifičnih vidikov prava pomembno za učinkovito upravljanje in vodenje organizacij, ter vsem, ki učenje o pravnih okvirih delovanja v gospodarstvu in javnem sektorju jemljejo kot priložnost za profesionalno rast in razvoj.
Fakulteta za management Univerze na Primorskem za študijsko leto 2016/2017 razpisuje še pet drugih magistrskih študijskih programov: Management, Ekonomija in finance, Management trajnostnega razvoja, Inoviranja in podjetništva in Politologija. Študij je prilagojen študentom, ki so že zaposleni – predavanja in vaje potekajo v popoldanskem času – in je namenjen ambicioznim posameznikom, ki si želijo s pravim znanjem in uspešnim vodenjem prispevati k rasti gospodarstva ter se ne bojijo mednarodne konkurence.