Četrtek, 22. 8. 2019, 15.43
5 let, 4 mesece
"Z zaprtjem Kemisa tvegamo nastanek tisoč skladišč nevarnih odpadkov"
Inšpektorat za okolje in prostor je zavrgel predlog Kemisa, da se začasno odloži izpolnitev obveznosti, ki mu jih je naložila gradbena inšpektorica, so sporočili iz podjetja. To pomeni, da Kemis še naprej ne sme obdelovati odpadkov v obratu na Vrhniki.
Kemis je predlagal, da se začasno odloži izpolnitev inšpekcijske odločbe vsaj v delu, v katerem mu je prepovedano opravljanje gospodarske dejavnosti v domnevno nelegalno zgrajenih objektih. A je inšpektorat predlog zavrnil.
V Kemisu prepričani, da je odločitev inšpektorata nezakonita
Odločitev inšpektorata "pomeni tveganje za gospodarstvo, za družbo Kemis in njene zaposlene ter za okolje in zdravje ljudi", so prepričani v Kemisu. Prepričani so tudi, da je odločitev protizakonita in protiustavna.
Z današnjo odločitvijo inšpektorat "ohranja stanje, ki je očitno škodljivo za slovensko gospodarstvo in okolje". Prav tako odločitev ne odpravlja tveganja, da bo Kemisu nastala velika premoženjska škoda.
Ta bo neposredna posledica ravnanja gradbene inšpektorice, ki je več kot dve leti zapisniško ugotavljala, da sanacija objektov Kemis pomeni nujno gradnjo, torej takšno, za katero ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, nato pa "čez noč in po izvedbi večmilijonske investicije spremenila svoje stališče", so ogorčeni v podjetju.
Spomnili so, da je Kemis v prvem polletju od približno tisoč poslovnih partnerjev, pri katerih nastajajo nevarni odpadki, prevzel približno 13 tisoč ton takšnih odpadkov. Ob tem ocenjujejo, da slovensko gospodarstvo in gospodinjstva letno proizvedejo približno 130 tisoč ton nevarnih odpadkov.
Podjetje se bo zoper odločitev inšpektorata pritožilo
Kemis je imel pred požarom leta 2017 okoli 1.600 poslovnih partnerjev in prevzemal ter poskrbel za odstranitev 34 tisoč ton odpadkov na leto. Tedensko je izvozil v odstranitev in predelavo okoli 600 ton odpadkov. Podobno je bilo po požaru. "Delež Kemisa pri ravnanju z nevarnimi odpadki torej vsekakor ni tako zanemarljiv, da bi si lahko država privoščila, da poruši temeljne pogoje za nadzirano in varno ravnanje z nevarnimi odpadki," so opozorili.
Zavrnili so tudi nedavne navedbe ministrstva za okolje in prostor, da je v Sloveniji brez Kemisa rešeno vprašanje ravnanja z nevarnimi odpadki za nekaj mesecev. "To ne drži in brez dvoma takšna težava ni rešena. Odpadki se bodo nevarno in v nasprotju s predpisi kopičili tam, kjer se sicer ne bi smeli, tako kot so se po požaru leta 2017," so prepričani.
Prav tako po njihovem mnenju ni res, da bo začasno vprašanje nevarnih odpadkov mogoče reševati z edinim še obstoječim večjim prevzemnikom - neposrednim tekmecem Kemisa. Gre za podjetje Saubermacher Slovenija. "Ta niti ob delovanju Kemisa ni mogel prevzeti vseh nevarnih odpadkov, za katere je dobil povpraševanja," so zapisali. Opozorili so še na vprašanje ohranjanja konkurence ter na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi moral delovanje iz kakršnegakoli razloga ustaviti edini preostali veliki prevzemnik.
Kemis se je tudi zoper današnjo odločitev inšpektorata pritožil. Prav tako je v prioritetnem reševanju njegova pritožba na prvotno odločitev gradbene inšpekcije, ki je obnovljene objekte po požaru leta 2017 razglasila za črno gradnjo.
Ogorčena tudi Gospodarska zbornica Slovenije
Ob današnjem sklepu inšpektorata so ogorčenje izrazili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "S tem Slovenija izgublja pomemben del infrastrukture za varno, zanesljivo in strokovno predpripravo nevarnih odpadkov za odstranitev. Infrastruktura odpadkov pa je ne nazadnje enako pomembna kot na primer oskrba s pitno vodo in elektriko," so zapisali.
Hkrati se, kot so opozorili na GZS, s takšno odločitvijo odrekamo tudi že utečenim postopkom nadaljnje predelave nevarnih odpadkov v sežigalnicah v tujini, saj lastnih takšnih kapacitet v Sloveniji nimamo. Pristojne institucije so pozvali, da "v izogib ogrožanju varnosti okolja in zdravja ljudi ponovno premislijo o posledicah danes izdanega sklepa ter k revidiranju sprejete odločitve".
Z zaprtjem Kemisa se bo povečalo okoljsko tveganje
"Z današnjo odločitvijo je dodan še en kamen pri rušenju infrastrukture ravnanja z nevarnimi odpadki," je bila po kriznem sestanku vodstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in posamičnih sekcij v Ljubljani kritična generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
"Ogrožen je obstoj najsodobnejšega objekta za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji. S tem se odrekamo oziroma postavljamo pod vprašaj tudi nadaljnje utečene postopke predelave, tako v sežigalnicah v tujini kot varno obdelavo oziroma pripravo teh odpadkov za nadaljnje ravnanje v Sloveniji," je v izjavi za medije poudarila prva dama gospodarske zbornice.
Do odločitve inšpektorata je bila kritična prva dama GZS Sonja Šmuc.
Na GZS ocenjujejo, da se bodo ob nadaljnjem izpadu poslovanja Kemisa gospodarstvo, gospodinjstva in javna uprava soočali z zaostrenimi pogoji odjema nevarnih odpadkov, z zmanjševanjem obsega proizvodnje in z nenadzorovanim kopičenjem odpadkov na različnih mestih, kar bo povečalo okoljsko tveganje. "Kemis ima okoli 1000 strank. Z zaprtjem zato tvegamo nastajanje 1000 ločenih skladišč nevarnih odpadkov," je dejala Šmučeva.
Zaprtje, ker niso imeli ustreznega gradbenega dovoljenja
Gradbena inšpekcija je Kemisu v začetku julija prepovedala opravljati dejavnost v zgradbah, obnovljenih po požaru. Te zgradbe naj bi bile namreč obnovljene brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Kemis je v skladu z odločbo prenehal dovažati odpadke na svojo lokacijo na Vrhniki, v javnosti pa se je pojavil strah pred kopičenjem nevarnih odpadkov.
V zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije se bojijo ponovitve položaja iz leta 2017, ko so nevarni odpadki po požaru pri Kemisu ostajali pri komunalnih podjetjih in v industriji, kjer ti odpadki nastajajo v proizvodnem procesu. Okoljski minister Simon Zajc je po srečanju s predstavniki slovenskih podjetij, ki imajo poleg Kemisa še dovoljenja za obdelavo nevarnih odpadkov, ta teden presodil, da so razmere vsaj za prihodnjih nekaj mesecev obvladljive.
1