Torek, 19. 4. 2022, 15.51
2 leti, 7 mesecev
IMF oklestil napoved rasti za Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
11
Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji za letos po novem napoveduje 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s tremi odstotki slabša za 0,6 odstotne točke. Povprečna inflacija naj bi medtem letos dosegla 6,7 odstotka.
Rast bruto domačega proizvoda (BDP) se bo po lanskem 8,1-odstotnem pokoronskem odboju upočasnila še bolj od prvotnih napovedi. Današnja ocena IMF je namreč šele prva od aktualnih napovedi najpomembnejših tujih in domačih ustanov, ki upošteva negativne učinke ruskega napada na Ukrajino in njegovih globalnih posledic na slovensko gospodarstvo.
Pomembna je tudi v luči dejstva, da se slovenska vlada še vedno ni seznanila s spomladansko napovedjo Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), in je torej prvi pokazatelj trendov za državo.
Glede na nekatere izjave vladnih predstavnikov je seznanitev pričakovati po državnozborskih volitvah oziroma po tistem, ko bo Umar znova pregledal vstopne parametre napovedi. Na uradu medtem pravijo, da to ni nujno in da je napoved realen prikaz razmer.
Časnik Delo je sicer poročal, da je Umar zaradi posledic ukrajinske krize napoved gospodarske rasti poslabšal za 0,5 odstotne točke na 4,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,3 odstotne točke na tri odstotke. Podobno oceno kot IMF je medtem pred dnevi objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno.
Vojna v Ukrajini ni zgolj poslabšala razmer v globalnih dobavnih verigah, ki jih dodatno zavirajo še vnovični ostri epidemični ukrepi na Kitajskem, ampak je predvsem dodatno dvignila že tako visoke cene energije, surovin in tudi hrane.
IMF je tako danes občutno zvišal napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Če je lani oktobra za letos napovedoval še 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pričakuje 6,7-odstotno inflacijo, tudi v letu 2023 pa naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka.
Letošnjo napoved svetovne gospodarske rasti oklestil na 3,6 odstotka
IMF je v novem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved svetovne gospodarske rasti za letos in prihodnje leto oklestil na 3,6 odstotka. Najnovejša ocena za letos je tako v luči posledic vojne v Ukrajini za 0,8 odstotne točke nižja od januarskih pričakovanj, za leto 2023 pa je poslabšana za 0,2 odstotne točke.
Glavni razlog za poslabšanje obetov so ruski napad na Ukrajino in njegove globalne posledice v obliki rastočih cen energije, surovin in hrane ter dodatnih zastojev v dobavnih verigah. Vse to povzroča hude težave ravno v času, ko je svetovno gospodarstvo okrevalo po pandemiji covid-19.
Rusija bo zaradi učinka zahodnih sankcij letos po pričakovanjih IMF zabeležila 8,5-odstotni padec BDP, Ukrajini pa sklad napoveduje 35-odstotno krčenje gospodarske aktivnosti. Ruski BDP naj bi se prihodnje leto skrčil še za 2,3 odstotka, za nadaljnjo usodo ukrajinskega gospodarstva pa si IMF napovedi niti ne upa dati.
Zaradi visokih cen uvoznega blaga, predvsem energije in surovin, se je poslabšal tudi slovenski zunanjetrgovinski saldo. Po več letih presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki je lani na primer dosegel 3,3 odstotka BDP, naj bi letos Slovenija beležila primanjkljaj v višini 0,5 odstotka BDP, v letu 2023 pa naj bi ta narasel na 1,4 odstotka BDP.
Pozitivne medtem ostajajo razmere na trgu dela. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi po 4,7 odstotka v letu 2021 letos in prihodnje leto tako dosegla 4,5 odstotka.
11