Imajo glede širitve Dunajske ceste prav okoliški prebivalci ali MOL?

Na delu Dunajske ceste v Ljubljani so lani jeseni uvedli rumeni pas za vozila javnega prometa, ki je tudi po mnenju okoliških prebivalcev doprinesel k bolj kakovostnim pogojem bivanja v tem delu mesta, saj je prometa manj, povečuje pa se število uporabnikov mestnih avtobusov in kolesarjev. Vodja odseka za promet na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Peter Skušek pa ob tem opozarja, da so se z uvedbo rumenega pasu poslabšale prometne razmere na nekaterih okoliških ulicah in da je treba zdaj to izboljšati.

Kot je Skušek pojasnil na javnem posvetu o tem, ali je potrebna širitev Dunajske ceste, ki ga je organizirala Koalicija za trajnostno prometno politiko, je treba med drugim preurediti več križišč ob Dunajski cesti, skozi katere se po zdajšnji ureditvi ne da zavijati na Dunajsko cesto oziroma z nje. Gre za križišča med Topniško in Samovo, Kržičevo in Einspielerjevo, Linhartovo cesto in Bežigradom ter Vilharjevo cesto in Livarsko ulico.

Več kot sto podpisov nasprotnikov širitve Predvidena prenova zajema povečanje števila voznih pasov na tem delu Dunajske ceste, s čimer bi povečali pretočnost križišč, obenem pa bi na tem delu tudi uredili pločnik in kolesarko stezo, je pojasnil Skušek. Javnemu potniškemu prometu bi bil tako namenjen poseben rumeni pas, na katerem bi bile po novem tudi postaje, kot je to urejeno v središču mesta. Tudi Damjan Kregar iz Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) je poudaril, da so učinki rumenega pasu zanje pozitivni, saj je prevoz potnikov hitrejši. Po njegovih besedah je za voznike mestnih avtobusov tudi bolje, da ustavljajo na rumenem pasu in jim ni treba zavijati s cestišča na postajo.

Nasprotniki širitve Dunajske ceste pa poudarjajo, da se bo s povečanjem števila pasov za avtomobilski promet zmanjšalo število uporabnikov mestnih avtobusov. Ukrep bo namenjen večji pretočnosti avtomobilskega prometa, kar ne gre v koncept trenutnih potreb, še manj pa v koncept dolgoročne prometne strategije v mestu, ki je zmanjševati število avtomobilov na cestah v prestolnici in spodbujati uporabo javnih prevoznih sredstev ter koles, je poudaril Matej Ogrin iz omenjene koalicije. Tudi prometni načrtovalec Andrej Cvar meni, da več, kot bo cest, več bo tudi prometa na njih.

Prebivalci ob omenjenem delu Dunajske ceste so prepričani, da se jim bo z vpeljavo novih voznih pasov poslabšala kakovost življenja. Vodji mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Davidu Polutniku so tako danes izročili tudi več kot sto podpisov prebivalcev, ki nasprotujejo širitvi Dunajske ceste. Kot je pojasnil Polutnik, so projekti narejeni, zaradi pobud okoliških prebivalcev pa so začetek del, napovedan za maj, odložili. Po njegovih besedah skušajo namreč z njimi doseči konsenz.