Torek, 30. 3. 2021, 6.36
3 leta, 7 mesecev
Igor Zorčič ostaja na čelu državnega zbora #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
164
Igor Zorčič ostaja predsednik državnega zbora.
Igor Zorčič ostaja predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju je za njegovo razrešitev glasovalo 45 poslancev, dve glasovnici sta bili neveljavni. Za razrešitev Zorčiča bi bilo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Predlog za razrešitev Zorčiča so vložili v SDS, NSi in SMC. Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in skupina nepovezanih poslancev so glasovanje obstruirale.
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je po glasovanju povedal, da ga veseli, da je v parlamentu prevladal razum. Rezultat glasovanja o njegovi razrešitvi po njegovem mnenju sicer ne napoveduje, da vlada v prihodnosti v državnem zboru ne bo imela večine. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je po neuspešnem poskusu razrešitve po pisanju STA dejal, da to ne pomeni, da ne bodo poskusili še enkrat.
Zorčič: Koalicija, kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več
Krivec je sicer že na začetku točke, v okviru katere je državni zbor glasoval o Zorčičevi razrešitvi, v imenu predlagateljev spomnil, da je bil Zorčič za predsednika državnega zbora imenovan petega marca lani, ko se je oblikovala koalicija SDS, SMC, NSi in DeSUS. Sestava poslanske skupine SMC se je z izstopom treh poslancev, med njimi tudi Zorčiča, spremenila, nato se je oblikovala nova poslanska skupina. To spreminja položaj predsednika, zato so predlagali njegovo razrešitev, je dejal Krivec.
Zorčič je pred glasovanjem dejal, da argument, s katerim ga želi koalicija razrešiti, ne more in ne sme biti razlog za njegovo razrešitev: "Zavedati se moramo, da koalicija, kakršno smo imeli leta 2020, ne obstaja več. Da ene stranke, ki je podpisala koalicijsko pogodbo, DeSUS, v koaliciji ni več. Da ena stranka premore le še pol toliko poslancev, kot jih je premogla leta 2020. In da imamo tudi v vladi ministre, ki niso člani koalicijskih partneric."
Zorčič je pred glasovanjem dejal, da argument, s katerim ga želi koalicija razrešiti, ne more in ne sme biti razlog za njegovo razrešitev.
Obregnil se je ob dejstvo, da je podpredsednik vlade in obrambni minister iz vrst NSi Matej Tonin že točno napovedal, kdo bo novi predsednik državnega zbora, in ocenil, da morajo imeti danes poslanci toliko integritete in "iz spoštovanja svoje funkcije poskrbeti za to, da smo mi tisti, ki smo osrednje politično in demokratično telo v državi, ter da smo mi tisti, ki volimo vlado, in ne obratno".
Kot razlog, da je izstopil iz koalicijske SMC, je navedel, da kot predsednik državnega zbora ni več mogel mirno gledati, kako vlada ignorira zakone, ki jih sprejema državni zbor, "naj bo to sedmi protikoronski paket, zakon o STA ali zakon o državnem tožilstvu". "Zato sem potegnil konsekvence, tudi če bom moral zaradi tega zapustiti mesto predsednika državnega zbora," je povedal Zorčič.
Koalicija: Zorčič je bil izvoljen na podlagi koalicijskega dogovora
Koalicijske poslanske skupine so razrešitev Zorčiča predlagale, potem ko je ta pretekli teden skupaj s poslanskima kolegoma Janjo Sluga in Branislavom Rajićem zapustil koalicijsko SMC. Predlog za njegovo razrešitev vložilo 38 poslancev SDS, NSi in SMC, vnaprej pa so glasovanje za razrešitev Zorčiča napovedali tudi v SNS. V DeSUS se glede glasovanja niso izrekali, vodja poslanske skupine narodnih skupnosti Felice Žiža pa je napovedal, da bosta manjšinska poslanca glasovala po lastni vesti.
Današnja razprava večinoma opozicijskih poslancev je med drugim postregla z očitki o koalicijskem trgovanju z glasovi in o posegih v načelo delitve oblasti. Zorčič je v svojem nastopu med drugim poudaril, da to, da ni več član koalicijske SMC, ne more biti razlog za njegovo zamenjavo.
Na drugi strani so v koaliciji večkrat spomnili, da je bil Zorčič za predsednika državnega zbora izvoljen na podlagi koalicijskega dogovora in da se je njegov položaj z izstopom iz koalicijske stranke spremenil. Razrešitev Zorčiča je predlagalo 38 koalicijskih poslancev. Da bi predlog uspel, bi moralo razrešitev na tajnem glasovanju podpreti najmanj 46 poslancev.
Tina Žumer nova viceguvernerka Banke Slovenije, Anka Čadež na čelo ATVP
Državni zbor je danes na tajnem glasovanju s potrebno absolutno večino 60 glasov za in 21 glasov proti za viceguvernerko Banke Slovenije imenoval Tino Žumer. Imenovana je bila za šestletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja, funkcijo pa bo nastopila, ko bo svoj status uskladila z določbami zakona o Banki Slovenije. Na tajnem glasovanju so bile neveljavne tri glasovnice.
Poslanci so danes s potrebno absolutno večino za direktorico Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) imenovali Anko Čadež. Imenovana je bila za šestletni mandat, in sicer od 31. marca 2021 do 30. marca 2027, z možnostjo ponovnega imenovanja. Na tajnem glasovanju je Čadeževa prejela 52 glasov za in 25 glasov proti, sedem glasovnic pa je bilo neveljavnih. (STA)
164