Romska skupnost ima zgodovino, jezik in kulturo, čeprav so ji mnogi neromski raziskovalci to oporekali, zato je potrebnih še več razprav o tem, saj narod brez identitete, jezika in kulture ne obstaja.
Pogovor na temo romske kulture, jezika, identitete, vključenosti, zaščite ter pravne podlage Romov v Sloveniji in Evrope je pripravil Svet romske skupnosti, vodil pa ga je njegov predsednik Marjan Drvarič. Kot uvodničarji so nastopili predsednik Evropske romske unije Rajko Djurić, generalni sekretar Evropske romske unije in direktor Muzeja romske kulture v Beogradu Dragoljub Acković ter predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.
Romska kultura je del slovenske
Razpravljavci so ugotavljali, da je romska kultura bogata in tudi del slovenske kulture, a je pogosto slabo interpretirana. Zato je po njihovem mnenju potrebna promocija dobrih del Romov in uspešnih romskih ustvarjalcev, ki jih ni malo, pomoč politike in v širšem prostoru tudi nove evropske ustanove.
"Ključna vrednota za nas je sreča"
Djurić je predstavil pogled na kulturo, ki je po njegovem zelo kompleksna. "Najvišja vrednota za nas je življenje, ključna pa sreča, saj je vse, kar delamo, motovirano s srečo, niti eden narod ne poudarja ideje sreče tako kot Romi," je dejal Djurić in predstavil štiri obstoječe poglede na kulturno identiteto Romov.
Štirje pogledi na kulturno identiteto Romov
Po njih so Romi nižja vrsta ljudskih bitij in kriminalci; nimajo glasbe, bajk, kulture, celo ne jezika; prikazujejo jih kot umazane, grde in zle; imajo gene, ki so najbolj podobni prebivalcem v severni oziroma severozahodni Indiji, je dejal.
Lažne predstave, ki vodijo v rasizem
Problem je pri interpretaciji teh podatkov, saj gre za lažne predstave in vrednotenja, ki vodijo v rasizem. "Romi povsod žive z Neromi in to je zelo dobro, kultura pa je tista, ki omogoča najboljšo komunikacijo in najuspešnejše premagovanje rasnih predsodkov do naroda," je poudaril Djurić.
Romska televizija in nogometno moštvo
Predlagal je tudi, da v Sloveniji ali na območju nekdanje Jugoslavije razmišljajo o novih skupnih ustanovah. Odprli naj bi muzej kulture Romov v Murski Soboti ali kje drugje v Sloveniji, evropski muzej, začeli izdajati strokovni časnik Romologija, ustanovili akademijo znanosti in umetnosti Romov, zbornik Romi v književnosti in literaturi v Evropi ter ustanovili evropsko romsko televizijo in evropsko romsko nogometno moštvo.
Dragoljub Acković je predstavil potopisce, ki so pisali o materialni in duhovni kulturi Romov na balkanskem prostoru in podprl predloge Djurića, da ustanovijo romske ustanove.
"Razvoj romske kulture v Sloveniji ni zanemarljiv"
Po oceni Horvata razvoj romske kulture in jezika v Sloveniji ni tako zanemarljiv, a je malo posredovan in predstavljen ter vključen v razvoj širše kulture slovenske države.
Večna tema za raziskovanje
Romska kultura je bila navdih mnogim ustvarjalcem in ostaja večna tema za raziskovanje, pri jeziku, ki je osnova ustvarjanja, pa smo v Sloveniji napravili zelo malo, je menil Horvat in dodal, da imajo veliko umetnikov, primanjkuje pa jim raziskovalcev in znanstvenikov.
3
