Ponedeljek, 8. 8. 2016, 12.06
7 let, 1 mesec
Gozdovom na Jelovici in Pokljuki grozi katastrofa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,95
3
Stanje na območju gozdnogospodarskega območja Bled je alarmantno, polovico gozdov je prizadel lubadar. Pristojni opozarjajo, da gre za naravno katastrofo.
Vodja območja Andrej Avsenek je izpostavil, da je obvladovanje lubadarja ušlo izpod nadzora in da lubadar že ogroža tudi največje gozdove, Jelovico in Pokljuko. Prepričan je, da trenutni obseg lubadarja predstavlja naravno katastrofo: "Bojimo se, da bo lubadar dosegel naše največje gozdove – Pokljuko, Jelovico, Karavanke. Če pride do tja, to pomeni popoln masaker."
Stanje je najhujše v Spodnji in Zgornji Bohinjski dolini, na območju Bleda, Radovne, Mežakle, pobočja Jelovice, Dobrče, v nižinah pa okoli Radovljice. "Količine presegajo razumne mere. Do konca julija smo za posek označili več kot 130 tisoč kubičnih metrov lesa, kar so za naše območje neverjetne številke, dejansko nismo več kos temu," je dodal Avsenek.
Škodljivi majhni hrošči
Podlubniki so največji škodljivci v naših gozdovih. Delimo jih na lubadarje, ličarje in lesarje. Med letoma 2003 in 2009 je bilo zaradi podlubnikov posekanih 3,5 milijona dreves, večinoma zaradi napadov lubadarjev, ki med podlubniki povzročajo največ škode.
Lubadarji napadajo predvsem iglavce. Največjo škodo povzročajo na smrekah. Napadene smreke na neprimernih rastiščih lahko v celoti propadejo, posledica česar so obsežne sanitarne sečnje, ki lahko v primeru monokulturnega gozda privedejo v golosečnjo. Lubadarji pri nas povzročajo škodo predvsem na smreki, jelki in boru.
Letos je bilo zaradi podlubnikov posekanih že 660.000 kubičnih metrov dreves. Na Zavodu za gozdove Slovenije pa v prihodnjih mesecih pričakujejo, da se bo mesečno evidentiralo še več dreves za posek.
Več o lubadarju in škodi, ki jo povzroča, lahko preberete tukaj.
Posek iglavcev zaradi podlubnikov leta 2015 v kubičnih metrih (bolj rdeča številka pomeni večji posek).
Da stvari niso več obvladljive, že vse poletje obveščajo tudi ministrstvo, saj se zavedajo, da bodo v prihodnosti potrebni strožji ukrepi. "Kar bomo zdaj naredili, bo prepozno za letos. Še vedno zelene smreke so praktično že mrtve, saj je v njih lubadar. To bomo odkrili šele takrat, ko bodo smreke rjave, to bo čez 14 dni ali en mesec," je pojasnil Avsenek. Območje bodo sanirali še vso zimo in pomlad, zato se morajo pripraviti za naprej.
En sam gozdar ne more pregledati celotnega gozda
Avsenek opozarja tudi na potrebne spremembe javne gozdarske službe in ukrepanja v takih primerih. Trenutni predpisi ne vzdržijo takšnih razmer, je prepričan, saj meni, da niso dimenzionirani za trenutno alarmantno stanje. Revirni gozdar bi moral v enem mesecu pregledati vse gozdove, a zdaj šele v štirih mesecih prehodi celotno območje, ki ga nadzoruje. Avsenek poudarja, da en sam gozdar v tako kratkem času ne more pregledati gozda, označiti vseh smrek za posek in obenem izdati vseh odločb.
"Še huje pa je pri lastnikih, ki morajo to sanirati. 90 odstotkov lastnikov ne zna delati v gozdu ali nima opreme, zato morajo najti izvajalca, ki pa jih je tudi premalo," dodaja Avsenek.
3