Gostilna dela

"Star sem 22 let, v gostinstvu pa delam že sedem let," nam pove Sandi, eden od dveh natakarjev v Gostilni dela. "Začel sem kot pomivalec posode, potem sem počasi začel streči, a vedno prek napotnice. Redne zaposlitve nisem dobil, zato sem bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, kjer so me povabili na izobraževanje. Projekt Tovarne dela mi je bil všeč, saj so bili stroški izobraževanja plačani, pa tudi poklicna kvalifikacija, ki sem jo dobil po izobraževanju, mi veliko pomeni." Zaposleni zaslužijo manj, kot bi z delom na črno Sandi je sicer skoraj tri leta obiskoval srednjo zdravstveno šolo, a se je želel prekvalificirati. Danes ima nacionalno poklicno kvalifikacijo in redno zaposlitev v središču Ljubljane, kjer sicer prejema minimalno plačo, ki jo subvencionira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. "Na žalost naši zaposleni zaslužijo manj, kot pa bi zaslužili z delom na črno, vendar jih še vedno izobražujemo, skušamo jih pripraviti na delo v gostinstvu tako, da bodo nekoč lahko našli drugo, boljšo zaposlitev," pravi Tita Destovnik, koordinatorica projekta in predstavnica Centerkonture, enega izmed treh partnerjev, ki sodelujejo pri projektu. Pri Tovarni dela sodelujeta še Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora ter Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva.

Z delom so začeli novembra 2009, tudi s pomočjo sredstev iz evropskega socialnega sklada. Cilj je bil najti mlade, stare med 17 in 25 let, ki jim grozita dolgotrajna brezposelnost in socialna izključenost. To so bili predvsem mladi brez dokončane srednje šole in brez poklicnih kvalifikacij, kar nekaj jih je dolgo časa delalo na črno. Našli so jih 20, 14 pa se jih je udeležilo izobraževanja, na koncu katerega so dobili poklicno kvalifikacijo. Izbranih pet so zaposlili v Gostilni dela, kjer jih pri delu usmerja glavni kuhar Uroš Jakša.

Izobraževalni obisk restavracije Jamieja Oliverja Čeprav so gostilno odprli šele konec aprila, je bila peterica zaposlena že novembra. Vmes so si nabirali izkušnje v drugih gostinskih lokalih v Ljubljani, obiskali pa so tudi amsterdamsko restavracijo Fifteen, ki sodi v franšizo Jamieja Oliverja, kjer so se seznanili z načinom dela.

Do opreme z odsluženim pohištvom in ročnimi spretnostmi Pri opremljanju gostilnice na Poljanski cesti 7 v Ljubljani jim je pomagala skupina Grupa. Sedem mladih prostovoljcev, med katerimi so arhitekti, grafični oblikovalci in rokodelci, je s pomočjo odsluženega pohištva in nekaj ročnih spretnosti opremilo ličen prostor, kjer prevladujeta bela barva in domačno vzdušje. Brez Ikeinega pohištva. Pri kulinarični zasnovi jim je pomagala Jade van Baaren, s katero so skupaj določili smernice kuharskega ustvarjanja. V Gostilni dela vas tako vsak dan pričakajo drugačne jedi, ki so večinoma lahke, preproste in zdrave.

Ko smo pri mladi peterici kosili mi, so nam postregli s korenčkovo juho, v kateri so bili jajčni vlivanci, za glavno jed pa smo lahko izbirali med svinjskimi medaljoni v čebulni omaki s krompirjevimi ocvrtki, rižoto z bučkami, ali solato s piščancem. Za sladico so nam postregli božanski čokoladni fondant z rezinami rdeče pomaranče, vmes pa so nas odžejali z domačo limonado. V Gostilni dela lahko tudi zajtrkujete, zajtrk vam lahko prinesejo v službo, ob obisku pa si hrano lahko vzamete tudi domov.

Da bo ponudba vedno boljša, skrbijo tudi z dodatnimi usposabljanji, kot je bila na primer pomoč Tineta Čokla pri pripravi kave. Pomagal jim bo tudi Gorazd Potočnik, ki ima izkušnje iz skupine restavracij Kaval Group in Rustike, zdaj pa je na svojem, in bo bodoče kuharje učil priprave slaščic.

Mlade spodbujajo tudi k vrnitvi v šolo Ko se bo trenutna ekipa dovolj osamosvojila, da bodo lahko našli drugo zaposlitev, bo gostilna sprejela nove moči. A med željami koordinatorjev je tudi ta, da bi se nekateri morda vrnili v šolo. Kot sta nam med pogovorom povedali Tita Destovnik in Polona Marinček, predstavnica za stike z javnostmi, se je že med samim izobraževanjem nekaj mladih odločilo, da se vrnejo v šolo, podobno željo pa naj bi izrazil tudi eden izmed kuharjev.

Brošure je zašil čevljar, omare prepleskal sosed ... Da ne bi šlo zgolj za še en gostinski objekt v Ljubljani, so se snovalci projekta odločili, da vezi spletejo tudi s sosedi. Organizirali so delavnice, v katerih so prostovoljci pomagali z idejami za jedilnike, pomagali so pri barvanju okenskih okvirjev, pri zbiranju posode, krožnikov, kozarcev in pribora. "Sosednji čevljar nam je zašil serijo brošur, ko pa smo barvali omare, je mimo prišel sosed, ki nam je rekel, da smo se tega lotili tako grozno, da nam mora pomagati. Šel je kupit barvo in valjčke ter nam pobarval omare. Tako to ni več samo naša gostilna, ampak je gostilna vseh, ki so nam pomagali," je povedala Polona Marinček.

Pred uradnim odprtjem so dva tedna kuhali za partnerje, prijatelje in sosede. Blizu deluje tudi univerza za tretje življenjsko obdobje, od koder udeleženci hodijo k mladini na kavo in včasih prinesejo tudi kakšne orehe.

Najprej skepsa, nato dober odziv "Odziv sosedov je zdaj dober. Sprva so bili skeptični, saj so imeli slabe izkušnje s prejšnjimi lastniki lokala, ampak zdaj mislim, da so zadovoljni. Tukaj je mirno, nimamo žurov, zapremo ob 18. uri …" se je pohvalila Tita Destovnik, ki je še poudarila, da gre ves dobiček v razvoj, za nadaljnje izobraževanje novih kadrov. Tudi vtisi takrat prisotnih so bili pozitivni. Znanec pri sosednji mizi nam je povedal, da tja zahajajo med službo v času malice in da se bodo še vrnili, po odprtju pa se je s hčerko in možem vrnila tudi prva dama Barbara Miklič Türk.