Gorenak: Vrhovno sodišče se gre ilegalo

Poslanec SDS je danes na tiskovni konferenci povedal, da so na vrhovnem sodišču vpeljali vzporedni sistem, ki omogoča dodeljevanje spisov po zamisli predsednika Branka Masleše. Zato bo SDS državnemu zboru predlagala sejo, na kateri bi razpravljali o domnevnih nezakonitostih in kršenju ustave na vrhovnem sodišču, pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču pa predlagali, naj nad vrhovnim sodiščem odredi izredni nadzor.

V primeru nepravilnosti bodo vztrajali pri razrešitvi predsednika Branka Masleše "Če bi nadzor pokazal oziroma potrdil nepravilnosti, bomo vztrajali, da se začne postopke za razrešitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše," je napovedal. Po njegovih besedah sodišče v dveh členih krši ustavo, zakon o sodiščih in celo 'lastni' sodni red. Ti členi definirajo proces naravnega sodnika," je poudaril Gorenjak.

Sodni red namreč določa, da se zadeve na sodiščih dodeljujejo po abecednem redu strank sodnikom, ki so na drugi strani razporejeni po letnem razporedu, ki je določen leto dni vnaprej. Na tak način se namreč zagotavlja pravica do naravnega sodnika, je pojasnil Gorenak.

In kaj naj bi pomenil ta vzporedni sistem? Sistem dodeljevanja zadev je prek vpisnikarjev izpeljan po principu od najvišjega, torej vrhovnega sodišča, navzdol do višjega, okrožnega in na koncu okrajnega.

"Na sodišču velja pravilo, da se zadeve nižjih sodišč sprejemajo od 8. do 15. ure, nato se jih dodeli sodnikom. Od 15. ure naprej se gredo na sodišču ilegalo oziroma nezakonitosti," je prepričan poslanec SDS. Problematično naj bi bilo, da vrhovno sodišče nekatere zadeve z nižjih sodišč samo naroči tudi po 15. uri oziroma med 15. in 16. uro, kar pomeni, da je vnaprej znano, kateri sodnik bo prejel zadevo, je prepričan Gorenak.

Pri tem je okrcal še "točno določeno vpisničarko", katere imena za zdaj še ni želel razkriti, domnevne nezakonitosti pa je ponazoril s primerom Janeza Janše, ki je zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria vložil 20. junija lani.

20. junija lani je bil po Gorenakovih besedah razpored sodnikov naslednji: Šorli, Tratnik, Žalik, Zobec, Florjančič in Ožbolt. Na drugi strani so bili naslednji spisi: Čeh, Kekič, Lešnik, Markovič in Tuksar.

Po pravilih, kot jih navaja Gorenak, bi moral Janšev primer prevzeti Marko Šorli, a so se mu s tem, ko so spis dostavili šele ob 15.30, izognili in zadevo je prejela sodnica Maja Tratnik.

V vpisniku ni zapisano, da je bila Patria dodeljena sodnici Žalikovi "Že 19. junija je sodnik Šorli Maslešo opozoril, da je Tratnikova na dopustu, Masleša je nato o tem odločil šele 23. junija. Odločil pa je tako, da tega, da bo zadevo prevzela Vesna Žalik, sploh niso vpisali v vpisnik," domnevne nezakonitosti opisuje Gorenak.

Pri tem Gorenak opozarja, da ne gre le za to, da so bile Janezu Janši kršene pravice, zagotovljene z ustavo in zakoni, temveč so bile pravice kršene tudi vsem drugim, ki so bili v reševanje sodnikom dodeljeni tisti dan.

Za odziv smo prosili tudi predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo. "Vrhovno sodišče se ne more odzivati na navedbe, podane na tiskovnih konferencah, saj so temu namenjena ustrezna pravna in postopkovna sredstva," je v odgovor zapisal predstavnik za stike z javnostjo Gregor Strojin.

Vrhovno sodišče: Nadaljevanje diskreditacije Dodaja še, da "sklicevanje novinarskih konferenc s strani članov poslanskih skupin v namen nadaljevanja poskusov diskreditacije ter krepitve posamične politične agende predstavlja del političnih sredstev in metod, s katerimi se vrhovno sodišče srečuje že daljše obdobje. Slednje na takšen način komunikacije ne more pristati," je še zapisal Strojin in dodal, da se vrhovno sodišče do tako podane vsebine ne bo opredeljevalo.

Gorenak je spomnil tudi na to, da je vrhovni sodnik Borivoj Rozman že lani Maslešo pisno opozoril, da mu je bilo odločanje o Janševi tožbi zoper poročilo Komisije za preprečevanje korupcije dodeljeno mimo sodnega reda, zaradi česar je zahteval svojo izločitev.