Torek, 10. 1. 2023, 18.40
1 leto, 11 mesecev
Golob: Tudi sodnikom in tožilcem dodaten denar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,86
46
Sodnike je v prizadevanjih za dostojne plače na zboru podprla tudi nekdanja sodnica, danes pa predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Že pred zborom so se o plačnem položaju sodnikov oz. nesorazmerjih, ki obstajajo med plačami sodnih funkcionarjev in funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti, s predstavniki vlade pogovarjali tudi člani Sodnega sveta. Seje tega so se namreč udeležili premier Golob ter ministrici za pravosodje in javno upravo Dominika Švarc Pipan in Sanja Ajanović Hovnik.
Premier Robert Golob je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. "Da pokažemo svojo resnost, smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vašim plačam," je dejal zbranim. Prejeli naj bi ga funkcionarji v pravosodnem sistemu, tudi tožilci.
"S tem hočemo pokazati, da ne dajemo samo obljub," je navedel Golob.
Po njegovih besedah naj bi šlo za nominalno 600 evrov bruto dodatka vsak mesec. "S tem želimo postaviti izhodišče za to reformo," je dejal. Starejši bodo odstotkovno dobili manj. "Hočemo, da je ta dodatek tisti, ki jasno pove, kje bomo štartali kasneje," je navedel.
Ob tem je dodal, da bo leto 2023 leto reform. Te ne bodo le pri plačnem sistemu, ampak tudi pri zagotavljanju avtonomije sodne veje oblasti, je zatrdil.
"Sodstvo ni slišano"
Golob je novico sporočil na občni seji sodniškega društva, na kateri so se sodniki po besedah predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča zbrali zaradi nezadovoljstva nad neuresničenimi pričakovanji glede sodniških plač. "To traja že desetletje. Sodstvo ni slišano," je poudaril.
Ena od temeljnih zahtev za neodvisnost sodstva je materialna neodvisnost sodstva in prva postavka za to so sodniške plače, je dejal Florjančič. Po njegovih besedah namreč dostojne sodniške plače niso samo varuh pred korupcijskimi tveganji, ampak so varuh tega, da sodnik lahko vso energijo posveti sodniškemu delu, zato da mu ni treba iskati drugih finančnih virov za dostojno preživetje. Sestavni del sodniškega poklica je nezdružljivost s preostalimi deli, zato da ne bi bili ukleščeni še v kakršnekoli druge položaje ali razmerja, ki bi imela vpliv na njihovo sodniško delo, je izpostavil.
Nesorazmerja
Sodnike je v prizadevanjih za dostojne plače na zboru podprla tudi nekdanja sodnica, danes pa predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Že pred zborom so se o plačnem položaju sodnikov oz. nesorazmerjih, ki obstajajo med plačami sodnih funkcionarjev in funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti, s predstavniki vlade pogovarjali tudi člani Sodnega sveta. Seje tega so se namreč udeležili premier Golob ter ministrici za pravosodje in javno upravo Dominika Švarc Pipan in Sanja Ajanović Hovnik.
Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je po seji izrazil zadovoljstvo, ker sta na sestanku tako predsednik vlade kot ministrica za javno upravo pojasnila, da se bodo začele stvari na plačnem področju vendarle premikati. Predsednik vlade pa je tudi z načinom komunikacije spodbudil upanje, da je dialog in spoštljiv odnos med posameznimi vejami oblasti "tista prava pot", je bil zadovoljen.
"Takšna so dejstva"
Golob je po srečanju poudaril, da se je z veseljem odzval na povabilo predsednika sodnega sveta. Kot je dejal, je napovedal, da bo v letu 2023 pravosodni sistem "zagotovo eden tistih sistemov, ki se bo v tem letu v marsičem izboljšali".
Golob je na občnem zboru sodniškega društva sicer dejal tudi, da so sodniške plače od leta 2008 realno padle za pet odstotkov. V tem istem obdobju so zrasle plače preostalim v javnem sektorju za 15 odstotkov, razlika je torej 20 odstotkov. "Takšna so dejstva in se jih zavedamo," je dejal Golob.
46